Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V poslušanje vam tokrat ponujamo panoramski pogled, ki se razteza od življenja in dela slovenskega filozofa, pisatelja in fotografa Evgena Bavčarja, preko projekta Tvegaj spremembo v Mariboru in razstave Naključja 4 v Murski Soboti. Pogled bomo usmerili še v Bejrut, kjer je slovenska kustosinja Nataša Petrešin Bachelez v sodelovanju z drugimi pripravila razstavo Let’s talk about the weather, Spregovorimo o vremenu, pa v Čedad, kjer se začenja festival Mittelfest. Popotovanje pa sklepamo v Ljubljani, na Križevniški, od koder bomo poročali o načrtih Mini teatra za novo gledališko sezono. S sodelavkami, ki so pripravile posnetke in tonskim mojstrom Vojkom Frelihom, vas v našo družbo vabim Petra Tanko.
919 epizod
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
V poslušanje vam tokrat ponujamo panoramski pogled, ki se razteza od življenja in dela slovenskega filozofa, pisatelja in fotografa Evgena Bavčarja, preko projekta Tvegaj spremembo v Mariboru in razstave Naključja 4 v Murski Soboti. Pogled bomo usmerili še v Bejrut, kjer je slovenska kustosinja Nataša Petrešin Bachelez v sodelovanju z drugimi pripravila razstavo Let’s talk about the weather, Spregovorimo o vremenu, pa v Čedad, kjer se začenja festival Mittelfest. Popotovanje pa sklepamo v Ljubljani, na Križevniški, od koder bomo poročali o načrtih Mini teatra za novo gledališko sezono. S sodelavkami, ki so pripravile posnetke in tonskim mojstrom Vojkom Frelihom, vas v našo družbo vabim Petra Tanko.
Kako na delovanje kulturnih ustanov in kulturno-umetniški utrip vplivajo ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa pri nas in sosednjih državah, je osrednje vprašanje tokratne oddaje. Nadaljujemo s sejo odbora za kulturo in razstavo Sandija Červeka, ki je sicer ne morete obiskati, ker je galerija zaprta za obiskovalce, še pred zaprtjem Galerije mesta Ptuj pa si je njegovo razstavo ogledala Irena Kodrič Cizerl. Vabljeni k poslušanju!
Začel se je festival Fabula, literature sveta z Bernhardom Schlinkom in Kristianom Novakom v glavnih vlogah. Na Radiu Slovenija ta mesec podčrtavamo slovensko dramatiko pred 50. Tednom slovenske drame; potekal je 11. Grošljev simpozij. V lendavski galeriji, muzeju je na ogled razstava del Giorgia de Chirica, na Dunaju so odprli prenovljeni muzej Künstlerhaus – Hišo umetnikov. Dela Rafaela Santija si je zdaj mogoče ogledati na Kvirinalu.
V tokratni Kulturni panorami o literarnem festivalu Fabula, razstavah del Zorana Mušiča v Ljubljani in Celovcu, seznamu mest, ki so se uvrstila v ožji izbor za Evropsko prestolnico kulture 2025 razpisu Centra za kreativnost in desetletnici Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Na fotografiji: Zoran Mušič https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Zoran_Mušič.jpg
Oddajo začenjamo z vročim kulturnim dogajanjem. Teči je začelo tretje leto, odkar slovenska kultura nima nacionalnega programa za kulturo, ministrstvo pa se sooča z očitki, da poskuša politično kadrovati v javnih zavodih s področja kulture. Minilo je tudi 70 let od smrti Prežihovega Voranca, Miran Košuta pa je ob kulturnem prazniku slovenskemu in italijanskemu občinstvu predstavil Franceta Prešerna in njegovo ustvarjanje – predvsem pa svoj novi prevod Prešernovih Poezij. V Kulturni panorami govorimo tudi o Društvu oblikovalcev Slovenije, ki dela svojih članov v Cankarjevem domu tokrat predstavlja virtualno, s tem pa želi odpreti tudi razmislek o oblikovanju v sodobnem svetu. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani si lahko ogledate zbirko 300 tradicionalnih in sodobnih igrač, ki jih sicer hrani Etnografski muzej Zagreb in kažejo razvoj izdelovanja igrač in uporabo različnih materialov. Proti koncu oddaje ostajamo v Zagrebu, saj je Hrvaški muzej za umetnost in obrt ta teden dočakal 140. obletnico ustanovitve muzeja. foto: Pixabay/jarmoluk
Pregled tedna bomo začeli z letošnjima nagrajencema osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, z Jankom Banom in Markom Kravosom. Nadaljevali bomo v Ljubljani z razstavo fotografa Boruta Krajnca, s subkulturnim festivalom Kavč ter z razstavo hrvaškega konceptualnega umetnika Vlada Martka. Ob koncu se bomo zazrli v prihodnost Cankarjevega doma v Ljubljani, kakor jo vidijo v vodstvu institucije.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
V Kulturni panorami bomo govorili o Prešernovi proslavi in Prešernovih nagrajencih, prostorski problematiki nevladnih organizacij in novih pridobitvah ter prihodnjih projektih Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Pa tudi o razstavi Nekje blizu akademske grafičarke Helene Tahir in retrospektivni razstavi Introspektiva, na kateri predstavljajo dela Janeza Jordana in Alena Ožbolta. Foto: BoBo
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Teme tokratne oddaje so: Šoa – spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar) Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno – o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« – v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)
Teme tokratne oddaje so: Šoa - spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar) Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno - o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« - v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)
V uvodu se bomo posvetili osrednjemu kulturnemu poudarku tekočega tedna. Znana so namreč imena umetnikov, ki jim bodo februarja podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. V nadaljevanju bomo med drugim skušali odgovoriti na vprašanja, kaj prinašata festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in tematski festival Slovenija 2050, kako bo petdesetletnico delovanja praznovala Glasbena mladina Slovenije in kaj si lahko ogledamo na razstavi o petdesetih letih v Celju. Tokrat bomo končali z zgodovinsko temo – predstavili bomo knjigo o odnosih med posoškimi in Beneškimi Slovenci skozi čas. Vabljeni k poslušanju!
Uvodoma se bomo posvetili osrednjemu kulturnemu poudarku tekočega tedna. Znana so namreč imena umetnikov, ki jim bodo februarja podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. V nadaljevanju bomo med drugim skušali odgovoriti na vprašanja, kaj prinašata festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in tematski festival Slovenija 2050, kako bo svojo 50-letnico delovanja obeležila Glasbena mladina Slovenije in kaj si lahko ogledamo na razstavi o petdesetih letih v Celju. Končali bomo s predstavitvijo knjige o odnosih med posoškimi in beneškimi Slovenci skozi čas. Vabljeni k poslušanju! Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana / Bobo
V Kulturni panorami se bomo posebej posvetili temle temam: začel se je 5. festival baročne glasbe v Slovenski filharmoniji. Cankarjev dom praznuje štiri desetletja - ob tej obletnici je na ogled razstava z naslovom Vintage CD. V Bežigrajski galeriji dva si lahko ogledamo dela slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Od četrtka opoldne imamo novo besedo leta 2019. V galeriji Equrna je kurator Arne Brejc pripravil izbor likovnih del štirinajstih sodobnih umetnikov. Naslov: Apokalipsa 2020. Prevajalka Djurdja Strsoglavec je dobila nagrado srbskega centra PEN za prevode srbskih književnih besedil v slovenščino.
V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Govorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, ustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.
V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Spregovorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, zaustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.
Pregledali bomo, kaj nas je lani vabilo med knjižne police, v muzeje in galerije, kaj smo gledali v gledaliških in kino dvoranah, kaj poslušali v koncertnih dvoranah, pa tudi na radijskih valovih, seveda, kateri so bili najbolj presenetljivi dogodki.
Ob koncu predzadnjega tedna v letu bomo govorili o prvi celostni geografski predstavitvi Slovenije v angleščini ter o novi pridobitvi prestolnice: striparni in ateljeju Stripolis. V kočevskem Pokrajinskem muzeju so v začetku tedna odprli zgodovinsko razstavo ob 550. obletnici prvega turškega vpada na Kočevsko, beseda bo tekla tudi o štirih desetletjih mariborske Fotogalerije Stolp. Ob koncu oddaje se bomo odpravili v Bistro in Škofjo Loko: v prvi so predstavili nedavne pridobitve in načrte za prihodnost Tehniškega muzeja Slovenije, v drugi pa so podelili 49. Severjeve nagrade za igralske dosežke.
Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila v ožji izbor za sedem najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Program se izvaja v sodelovanju Inštituta Evropske investicijske banke, podpira ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. V oddaji pa tudi o razstavah tako in drugače. ICOM Slovenija, mednarodni muzejski svet za Slovenijo je podelil letošnji nagradi; predstavljamo razstavo o metalurgiji Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, arheološko razstavo Železna dama v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in napovedujemo projekt, ki bo predstavil mariborskega urbanista in arhitekta Ljuba Humka. Pogovarjali smo se tudi s saksofonistom Janom Kusom, ki vodi v New Yorku delujočo skupino Slavo Rican Assembly.
V Kulturni panorami tokrat predstavljamo prejemnika Trubarjevih priznanj za leto 2019, izpostavljamo tri razstave in knjižni sejem v Pulju ter opozarjamo na začetek javne razprave o novih pravopisnih pravilih, ki napoveduje novi pravopis. Pred vsem tem pa se posvečamo prostorski stiski, v kateri se je znašel Zgodovinski arhiv v Ljubljani.
V prvem prispevku povzemamo temeljne vtise in dejstva iztekajočega se Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem Cankarjevem domu. Govori tudi Marko Kravos, tokratni dobitnik Schwentnerjeve nagrade. Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani dr. Peter Turk predstavlja pravkar odprti prazgodovinski, sklepni del stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Ob novi razstavi na ptujskem gradu "Osrčje Petovione – Ptuj v rimski dobi", ob 1950. obletnici prve omembe imena v antičnih virih (Tacit, 69 AD) opozarjamo na mednarodni arheološki pomen najstarejše tukajšnje urbane naselbine. Kipar Jiři Bezlaj na pregledni razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana ponuja vpogled v pol stoletja starih lastnih stvaritev. Spomnili pa bomo tudi na v začetku tedna podeljena avstrijska državna priznanja za umetnost Maji Haderlap in prosvetnemu društvu Rož iz Šentjakoba v Rožu. Piko na i postavlja pogovor z dirigentko newyorške metropolitanke slovenskih korenin iz Združenih držav Amerike Karen Kamenšek.
Neveljaven email naslov