Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Načrtovanje in oblikovanje prostora, ki spodbuja vse človekove potenciale je bilo vodilo dela slovenskega arhitekta Stanka Kristla, ki je letos praznoval visok življenjski jubilej, 100-letnico! Ob tej priložnosti smo obiskali simpozij, ki sta ga soorganizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Literarno nagrado Mira, ki je svoje ime dobila po pisateljici Miri Mihelič, so letos podelili Darinki Kozinc, ki se posveča raziskovanju življenja in dela aleksandrink, kot posebnega kulturnega in ekonomskega fenomena druge polovice 19. stoletja in pozneje. Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu slovarjev je zadnjih nekaj dni potekal simpozij Slovarji včeraj, danes, jutri, ki je v mednarodni zasedbi obsegal predavanja in predstavitve novih slovarjev ter drugih jezikovnih virov in druge aktivnosti. Več o tem pozneje, ko se bomo odzvali na 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti z naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti, ki je potekal v Mariboru. Pozornost namenjamo tudi razstavi Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda, na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine in napovedujemo Festival slovanskih kultur, ob 15-letnici zbirke Sto slovanskih romanov. Vabimo vas k poslušanju!
na fotografiji: Vrtec Mladi rod arhitekta akademika Stanka Kristla
912 epizod
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Načrtovanje in oblikovanje prostora, ki spodbuja vse človekove potenciale je bilo vodilo dela slovenskega arhitekta Stanka Kristla, ki je letos praznoval visok življenjski jubilej, 100-letnico! Ob tej priložnosti smo obiskali simpozij, ki sta ga soorganizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Literarno nagrado Mira, ki je svoje ime dobila po pisateljici Miri Mihelič, so letos podelili Darinki Kozinc, ki se posveča raziskovanju življenja in dela aleksandrink, kot posebnega kulturnega in ekonomskega fenomena druge polovice 19. stoletja in pozneje. Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu slovarjev je zadnjih nekaj dni potekal simpozij Slovarji včeraj, danes, jutri, ki je v mednarodni zasedbi obsegal predavanja in predstavitve novih slovarjev ter drugih jezikovnih virov in druge aktivnosti. Več o tem pozneje, ko se bomo odzvali na 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti z naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti, ki je potekal v Mariboru. Pozornost namenjamo tudi razstavi Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda, na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine in napovedujemo Festival slovanskih kultur, ob 15-letnici zbirke Sto slovanskih romanov. Vabimo vas k poslušanju!
na fotografiji: Vrtec Mladi rod arhitekta akademika Stanka Kristla
V 55 krajih na 130 prizoriščih (muzeji in galerije) od predvečera do polnoči poteka že 17. Poletna muzejska noč, naš uvodni prispevek na temo prihaja iz Maribora. Posebej izpostavljamo te dni odprto razstavo antične grške tehnologije v ljubljanskem Cankarjevem domu, saj Evropa menda izhaja tudi iz antike! Predstavljamo tudi dobitnico letošnje Stritarjeve nagrade, prejemnike Župančičevih nagrad mestne občine Ljubljana, in letošnje nagrajence Levstikovih nagrad, ki jih ob 70-letnici nagrade podeljuje založba Mladinska knjiga. Bili smo na simpoziju z naslovom »Zemlja brez ljudi« v ljubljanski Kapelici, opozarjamo pa tudi na pereče stanje nevladnikov, zbranih okoli društva Asociacija. Sredi tedna so javno opozorili na neuresničene obljube o vladnem financiranju.
Teme današnje oddaje so: -\t33. Mednarodni grafični bienale, ki se začenja v Ljubljani, -\tmednarodni literarni festival Vilenica, ki so ga napovedali te dni, -\tletošnji Lirikonfest in njegovi nagrajenci, -\tpesniški festival Pranger, -\tPraški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora, -\tobnova slovenskih gradov, o kateri so govorili na posvetu na Ptuju -\tin program letošnjega Borštnikovega srečanja.
V današnji oddaji boste najprej slišali o načrtih novega predsednika Društva slovenskih pisateljev Dušana Merca. Napovedali bomo festival Mesto knjige, ki se začenja v Novi Gorici. Opozorili bomo na eno od razstav fotografij Wilhelma Heiligerja, ki je na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Spomnili bomo na stoletnico prve uprizoritve Cankarjevih Hlapcev, ki so jo v Slovenskem gledališkem inštitutu zaznamovali z izidom zbornika. Nekaj minut bomo namenili letošnji prejemnici Lavrinove diplome Darji Betocchi, ki so jo pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev nagradili za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture. Omenili bomo še gostujočo razstavo Posavskega muzeja Brežice v Muzeju Krško. Razstavo z naslovom Franjo in Iva Stiplovšek: razvoj muzealstva v Posavju so pripravili ob 120 - letnici rojstva Franja Stiplovška in kot uvod v obeležitev 70-letnice Posavskega muzeja Brežice. Zadnjih nekaj minut pa bomo namenili tudi 15. bralnemu festivalu Knjižnica pod krošnjami. foto:Wilhelm Heiliger: Meditacija in fotografija izrez https://venopilon.com/sl/wilhelm-heiliger-meditacija-fotografija-0 Izrez https://venopilon.com/sl/wilhelm-heiliger-meditacija-fotografija-0
Tokrat se bomo posvetili razstavi Ikone: zakladi ruskih muzejev v Mestnem muzeju Ljubljana, se sprehodili po razstavi 100 let poklicnega baleta v Cankarjevem domu, nato pa prešli na podelitev Valvasorjevih odličij – stanovskih priznanj za posebne dosežke v muzejstvu – ter stanovske nagrade za otroško in mladinsko književnost desetnica. Slišali bomo tudi pogovor z ravnateljem ljubljanske Drame Igorjem Samoborjem o 6. Drama Festivalu, ki se nocoj začenja s predstavo Michelangelo. Poročali bomo s seje nacionalnega sveta za kulturo, na kateri so predstavniki različnih kulturnih institucij v sredo predstavili dosežke na področju mednarodnega uveljavljenja slovenske umetnosti in kulture. Ob koncu pa se bomo dotaknili tudi koroške revije Odsevanja, ki letos praznuje svojo 40-letnico. Na fotografiji je detajl ikone z naslovom Korsunska Mati božja, prva tretjina 17. stoletja, Muzej umetnosti v Jaroslavlju foto: Andrej Peunik/MGML
Razstava slovenskega impresionizma, Majski salon, nagrajenec OHO, Svetlobna gverila, Retrospektiva Edija Šelhausa, retrospektiva Zore Plešnar, Primorski poletni festival
Prve vtise z bienala v Benetkah bo z nami delila naša sodelavka Aleksandra Saška Gruden, ki si je razstavo že ogledala. Spregovorila bo tudi o projektu slovenskega predstavnika Marka Peljhana. Nadaljevali bomo s predstavitvijo projekta Likovni svet Alenke Gerlovič, ki vključuje sedem razstav priznane slikarke ob stoletnici njenega rojstva. Novo medinstitucionalno razstavo z naslovom Afrika treh muzejev so pripravili trije slovenski muzeji, ki hranijo predmete z različnih koncev afriškega kontinenta. V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava z naslovom Častni meščani mesta Ljubljana. Govor bo tudi o nagradah. Prejšnji teden so podelili konservatorske nagrade in priznanja. Ob koncu oddaje bomo napovedali še Festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti Prestopi.
Te dni obeležujemo 500. obletnico smrti Leonarda da Vincija, renesančnega umetnika, izumitelja, arhitekta, inženirja in predhodnika sodobne znanosti. Zato se mu posvečamo tudi v Kulturni panorami, v kateri bomo spregovorili še o razstavah Prostor v prostoru, Scenografija na slovenskem do leta 1991, Was ist Kunst Bosna in Hercegovina - Heroji 1941-1945, skupine Irwin ter o gostovanju Narodnega muzeja Slovenije z razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti v kitajskem Xianu. Predstavili bomo tudi Belo knjigo o prevajanju, ki so jo skupaj spisala in predstavila slovenska društva in združenja prevajalcev ter Slovenski gledališki letopis, ki je izšel pred dnevi. Pred koncem oddaje pa namenjamo še besedo ali dve o Festivalu Ljubljana v prihajajočem poletju. Vabimo vas k poslušanju! Kozarec Kocen, Ljubljana, Ljubljanske steklarne, pihano steklo, 1. pol. 16. stol. (foto: Tanja Lažetić, © Narodni muzej Slovenije)
Ob razstavi Prenavljamo!!!, ki je na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, smo razmišljali o dilemah, ki se pojavljajo pri prenovi historične arhitekture, ustavili pa smo se tudi ob Mogočnih varuhih preteklosti – gradovih na Slovenskem in govorili o spominu, vpisanem vanje. Predstavili smo razstavo Magičnost prostora, ki z deli Avgusta Černigoja, Srečka Kosovela in Lojzeta Spacala odstira tri različne poglede na življenje in en Kras in se ob razstavi Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji vprašali Kaj lahko o družbenih problemih pove umetnost? Poročali smo tudi z okrogle mize o arhitekturi mesta Koper, s simpozija, posvečenega Zmagu Šmitku, in s tribune Društva slovenskih pisateljev o založništvu in knjigotrštvu pri nas. Na fotografiji: LEVO: Krsto Hegedušić, Pepek spi, iz Podravskih motivov Krsta Hegedušića (s predgovorom Miroslava Krleže), 1933, zasebna last, Ljubljana; DESNO: Roman Petrović, Otroci ulice, 1933, olje na vezani plošči, Narodna galerija Bosne in Hercegovine, Sarajevo. Vir fotografije: http://www.mg-lj.si/si/razstave/2438/razstava-na-robu-1929-1941/
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni začenjam z letošnjimi dobitniki Plečnikovih odličij, osrednjih strokovnih arhitekturnih priznanjih pri nas, nadaljujemo pa pri projektu, s katerim nas bo na 58. beneškem bienalu zastopal Marko Peljhan. V oddaji spregovorimo o posledicah hudega požara na katedrali Notre-Dame in o strategijah tovrstnih rekonstrukcij – tudi v Sloveniji, nato pa se spet ozremo v kulturno dogajanje pri nas. Obiskali smo pogovor na temo Kaj je z baletno domačijo Pie in Pina Mlakarja, seznanili pa vas bomo tudi z dvema razstavama: z razstavo, posvečeno dediščini Gustava Tönniesa in njegovih sinov, ter z gostujočo razstavo o šamanizmu ljudstev Sibirije. In ker so pred nami so dnevi, posvečeni knjigi, v sklepnem delu oddaje nekaj še o dogajanju, ki jih bo spremljalo.
Ob 150-letnici rojstva Riharda Jakopiča bomo razmišljali o njegovem pomenu za moderno slovensko umetnost in se pogovarjali z likovnim umetnikom Milanom Eričem, ki je minuli teden prejel Jakopičevo nagrado za življenjsko delo. Z razstavo fotografa Damjana Kocjančiča v ljubljanski Galeriji Jakopič bomo sklenili sklop prispevkov ob obletnici osrednje osebnosti slovenskega slikarstva prve polovice 20. stoletja. V drugi polovici oddaje bomo govorili o še neobjavljeni zapuščini Srečka Kosovela, ki je izšla v dveh zvezkih pod naslovom Vsem naj bom neznan, povzeli bomo mariborsko okroglo mizo o umetnosti v javnem prostoru in dogajanje na festivalu Sindikat odklonskih entitet. Ob koncu Kulturne panorame se bomo podali v Peking, kjer v največjem muzeju na svetu gostuje Narodni muzej Slovenije.
Spremljali smo mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu in mednarodno konferenco o "Pisateljicah prve polovice 20. stoletja" v organizaciji Foruma slovanskih kultur v Ljubljani. Imamo nekaj poudarkov z letošnjega že 11. kulturnega bazarja v ljubljanskem Cankarjevem domu in z mednarodnega Sejma otroških knjig v Bologni. Predstavljamo monografijo o "mestu neizpolnjenih pričakovanj, Mariboru na začetku 21.stoletja", udeležili pa smo se tudi petkovega simpozija ob otvoritvi razstave del že pokojnega radikalnega ruskega umetnika, ki je po vojni ustvarjal v ZDA, Borisa Luriea, člana umetniškega gibanja NO!art v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu. Za sklep pa razmišljamo ob razstavi fotografa Rogerja Ballena v Galeriji fotografija v glavnem mestu. Na sliki "Kovček" (Suitcase, 1963) avtor Boris Lurie (vir: https://theartstack.com/artist/boris-lurie/suitecase-1963)
Kulturna panorama nam prinaša pogovora z nagrajencema Vladimirjem Jurcem in Marijo Vidau, dobitnikoma nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjski opus. Začel se je 13. Slovenski bienale ilustracije v Cankarjevem domu, podeljene so bile nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja; za življenjsko delo jo je dobil Kostja Gatnik, nagrado bienala pa Milan Erič. Pogledali bomo na tri razstave. V Muzej novejše zgodovine, kjer je razstava Hirošima in Nagasaki - Bolečina in pogum kot ena izmed prireditev na srečanju PEN, ki se bozačelo prihodnji teden. V Lamutov likovni salon v Kostanjevici na Krki, kjer je razstava Želja po svobodi, Dosje: Bosna in Hercegovina in v muzej sodobne umetnosti v Zagrebu - tam se spominjajo 100. obletnice Bauhausa. Novo Gorico je obiskala poljska pisateljica Olga Tokarczuk, v Ljubljani so se začeli Koroški avstrijski kulturni dnevi.
-\tKomisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU – Aleksander Čobec -\tDnevi komedije v Celju in nagrade – Matija Mastnak -\tTeden slovenske drame v Kranju – Tadeja Krečič -\tRazstava Bojan Kovačič in grafična šola v Narodni galeriji 2004-2018 – Žiga Bratoš -\tRazstavi Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja v MGLC – Iza Pevec -\tKnjižni sejem v Leipzigu – Žiga Bratoš foto: FOTOGRAFSKE PODOBE IN MATERIALNOST: JAPONSKA GRAFIKA V SEDEMDESETIH LETIH IN JAPONSKA, JUGOSLAVIJA, GRAFIČNI BIENALE: DOKUMENTI SODELOVANJA Kosuke Kimura: Sedanji položaj – bivanje A, barvna litografija in sitotisk, 1971. (izrez) http://www.mglc-lj.si/razstave_in_dogodki/fotografske_podobe_in_materialnost_japonska_grafika_v_sedemdesetih_letih_in_japonska_jugoslavija_graficni_bienale_dokumenti_sodelovanja/76 Kosuke Kimura: Sedanji položaj – bivanje A, barvna litografija in sitotisk, 1971. (izrez) http://www.mglc-lj.si/razstave_in_dogodki/fotografske_podobe_in_materialnost_japonska_grafika_v_sedemdesetih_letih_in_japonska_jugoslavija_graficni_bienale_dokumenti_sodelovanja/76
22. Pripovedovalski festival spada med najstarejše tovrstne festivale v Evropi; tudi pri nas ima bogato zgodovino in gre v korak s časom. Več o njem v oddaji, v kateri bomo spregovorili še o Glazerjevih nagradah Mestne občine Maribor, novem ministru za kulturo, festivalu Hiša strpnosti ter o razstavi Svetloba in tema v sliki in sodobni poeziji in knjižnem sejmu Salon du livre, na katerem se predstavljajo tudi slovenski književniki. Vabimo vas k poslušanju! Svetloba in tema v sliki in sodobni poeziji, razstava, letak foto: kulturnidom-ng.si
V središču je festival literature sveta Fabula, ki tokrat nosi naslov Zidovi med nami. Poročamo o razstavi Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki so jo ta teden odprli v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, in o razstavi na lendavskem gradu, ki sopostavlja umetnost Avstrijca Friedensreicha Hundertwasserja in Japonca Shoichija Hasegawe. Pravkar poteka tudi 20. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, poleg tega je Slovensko etnološko društvo letošnjo plaketo Nika Kureta podelilo Nadji Valentinčič Furlan.
Pogovarjali se bomo s plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Sinjo Ožbolt, z dobitnico nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. Predstavili bomo 28. Dneve komedije, ki se bodo v sredo začeli v Celju, ter 10. Grošljev simpozij, ki se bo tokrat posvetil temi potovanja in prevoza v antiki. Govorili bomo o ziljskem žegnu in nošu, ki sta nova vpisa na seznamu Unescove nesnovne kulturne dediščine, ter o dogodkih ob 70-letnici poimenovanja Posavskega muzeja Brežice. Minuli teden je Slovenski gledališki inštitut praznoval petletnico obstoja, Pokrajinski arhiv Maribor pa je nedavno izdal zapisnike prvih sej svetnikov Mestne občine Maribor med letoma 1853 in 1863. O čem so razpravljali mestni svetniki na sejah, boste izvedeli v Kulturni panorami. Vabljeni k poslušanju! Foto: Nada Žgank.
V tokratni Kulturni panorami se bomo posvetili temle dogodkom: pregledni bienalni razstavi Arhitektura inventura 2016 – 2018 v Cankarjevem domu. Prejemniku nagrade Franceta Štiglica Zdravku Barišiču. Prihajajočemu festivalu Fabula, bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica. 65. obletnici Umetnostne galerije Maribor ter publikaciji akvarelov iz zbirke INDOK centra. !
Pogledali smo v razstavni prostor Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer si te dni lahko ogledate prvo iz serije razstav, v celoti posvečene lepoti knjige –Kosovelova tipografija in oblikovanje knjig Borisa Balanta. Poročali smo s strokovnega kolokvija Povezani z dediščino – SEM in zbirke tržaških Slovencev, ki so ga pripravili ob koncu občasne razstave Morje – naše življenje: odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine, ustavili pa smo se tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer je te dni potekalo evropsko srečanje strokovnjakov in ljubiteljev arhitekture Ustvarjalna izmenjava 2019. Pred mikrofon smo povabili akademskega kiparja Damijana Kracino, avtorja dveh novih kipov v nišah na pročelju Narodne galerije, in Domna Marinčiča, umetniškega vodjo koncertnega cikla Harmonia Concertans – stara glasba na Novem trgu. Govorili smo tudi o arheološki najdbi desetletja – modri posodi s pokopališča emonske zgodnjekrščanske skupnosti iz 4. stoletja.
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni bomo začeli pri našem osrednjem kulturnem prazniku – strnili smo nekaj vtisov s slovesne podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ljubljanska Akademija za glasbo letos praznuje 80-letnico svojega obstoja; več o častitljivem jubileju v oddaji, v kateri vas bomo podrobneje seznanili tudi z dvema razstavama: z razstavo Plečnikov NUK in z razstavo Uporabljam ali opazujem? primorskega ustvarjalca Eneja Gale. V sklepnem delu oddaje izpostavljamo izid dveh monografij: monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti je podpisala ddr. Nataša Golob, v transkripciji Toneta Krampača in pod uredništvom dr. Lovra Šturma pa je izšla knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju.
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Neveljaven email naslov