Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Načrtovanje in oblikovanje prostora, ki spodbuja vse človekove potenciale je bilo vodilo dela slovenskega arhitekta Stanka Kristla, ki je letos praznoval visok življenjski jubilej, 100-letnico! Ob tej priložnosti smo obiskali simpozij, ki sta ga soorganizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Literarno nagrado Mira, ki je svoje ime dobila po pisateljici Miri Mihelič, so letos podelili Darinki Kozinc, ki se posveča raziskovanju življenja in dela aleksandrink, kot posebnega kulturnega in ekonomskega fenomena druge polovice 19. stoletja in pozneje. Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu slovarjev je zadnjih nekaj dni potekal simpozij Slovarji včeraj, danes, jutri, ki je v mednarodni zasedbi obsegal predavanja in predstavitve novih slovarjev ter drugih jezikovnih virov in druge aktivnosti. Več o tem pozneje, ko se bomo odzvali na 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti z naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti, ki je potekal v Mariboru. Pozornost namenjamo tudi razstavi Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda, na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine in napovedujemo Festival slovanskih kultur, ob 15-letnici zbirke Sto slovanskih romanov. Vabimo vas k poslušanju!
na fotografiji: Vrtec Mladi rod arhitekta akademika Stanka Kristla
912 epizod
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Načrtovanje in oblikovanje prostora, ki spodbuja vse človekove potenciale je bilo vodilo dela slovenskega arhitekta Stanka Kristla, ki je letos praznoval visok življenjski jubilej, 100-letnico! Ob tej priložnosti smo obiskali simpozij, ki sta ga soorganizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Literarno nagrado Mira, ki je svoje ime dobila po pisateljici Miri Mihelič, so letos podelili Darinki Kozinc, ki se posveča raziskovanju življenja in dela aleksandrink, kot posebnega kulturnega in ekonomskega fenomena druge polovice 19. stoletja in pozneje. Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu slovarjev je zadnjih nekaj dni potekal simpozij Slovarji včeraj, danes, jutri, ki je v mednarodni zasedbi obsegal predavanja in predstavitve novih slovarjev ter drugih jezikovnih virov in druge aktivnosti. Več o tem pozneje, ko se bomo odzvali na 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti z naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti, ki je potekal v Mariboru. Pozornost namenjamo tudi razstavi Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda, na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine in napovedujemo Festival slovanskih kultur, ob 15-letnici zbirke Sto slovanskih romanov. Vabimo vas k poslušanju!
na fotografiji: Vrtec Mladi rod arhitekta akademika Stanka Kristla
Ob podelitvi Tischlerjeve nagrade, najvišjega priznanja koroških Slovencev v Avstriji smo se pogovarjali z dobitnikom, dvornim svetnikom, dr. Jankom Zerzerjem; pripravili smo tudi pogovor z Mariborčanom Vasjo Samcem, prejemnikom »zlate plakete za življensko delo na področju ljubiteljske kulture«, ki jo podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti; zgodovinar Božo Repe pa bo osvetlil potek in pomen spominskega raziskovalnega projekta o vlogi okupacijskih meja in štirih agresorskih sil v raznarodovalni politiki in življenju Slovencev v času 1941-45. Opozorili bomo še na 3 odprte razstave, prva je, «Sadovi dolgoletne izkušnje« fotografa Borisa Gaberščika v ljubljanski »Bežigrajski galeriji 1«, naslednja je razstava slik Valentina Omana v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev, za sklep pa vas vabimo na priložnostno razstavo z naslovom »Iz odprtih ateljejev« v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu. na fotografiji dr. Janko Zerzer vir: nsks.at
V tokratni oddaji bomo poročali o simpoziju, ki so ga ob koncu razstave o povojni jugoslovanski arhitekturi in oblikovanju v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti priredili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Predstavili bomo projekt Vključujemo in aktiviramo, ki poteka pod okriljem ministrstva za kulturo in je namenjen socialni aktivaciji oseb z motnjami v duševnem zdravju in razvoju, zapornikom ter odvisnikom od prepovedanih drog – z vključevanjem kulturnih komponent. Opozorili bomo na prvo obsežno publikacijo o mariborskem slikarju, scenografu, restavratorju in pedagogu Maksu Kavčiču, ki je živel med letoma 1909 in 1973. V mariborski galeriji Media nox je na ogled tudi razstava z naslovom Družinska vez. Maks in Metka Kavčič. Pozornost bomo namenili tretji razstavi iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji. Na ogled je v ljubljanski galeriji Vžigalica, na njej pa se predstavljajo kočevski umetniki. Predstavili bomo koncertni cikel Mozartine, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Za konec pa bomo obširno spregovorili še o 11. festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki še do 8. februarja poteka v Ljubljani in drugod. foto:Vonj kože, 2005 © Aleš Gregorič (izrez) Ljubljana se klanja Sloveniji III - Kočevje Galerija Vžigalica https://mgml.si/sl/galerija-vzigalica/razstave/400/kocevje/
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni začenjamo pri dobitnikih najpomembnejših nagrad za dosežke na področju umetnosti: pri dobitnikih Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ustavimo se ob različnih dogodkih, s katerimi naj bi letos zaznamovali 200. obletnico smrti Valentína Vodnika, prostor pa smo odmerili tudi besedi leta 2018 in posvetu o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019 – 2023. V oddaji tudi več o razstavi Dvajset let popotresne obnove kulturne dediščine v Posočju, ogledate si jo lahko v Tolminu, in dveh glasbenih festivalih: o festivalu Slovenske filharmonije V novo leto z novo glasbo in festivalu Maribor je naš, ki ga ob 100-letnici Slovenskega narodnega gledališča Maribor pripravlja Cankarjev dom.
Zadnja Kulturna panorama v letu bo posvečena vrhuncem v kulturi in umetnosti leta 2018, ki je bilo Cankarjevo leto. Temu izjemnemu literatu smo namenili številne knjige, dogodke, predstave, razstave in simpozije. Leto 2018 pa je bilo tudi leto kulturne dediščine, ko sta bili veščini klekljanja in suhozidne gradnje uvrščeni na prestižni UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. V koprsko stolnico so se vrnile znamenite restavrirane slike beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia; slavnostno je bilo ob stoti obletnici v Narodni galeriji, ko so odprli razstavo slik Ivane Kobilca. Devetdesetletnik kipar Drago Tršar je imel niz razstav; sto let sta praznovala baletni ansambel in orkester ljubljanske Opere, radio Slovenija pa 90 let in sicer s s koncertom v Slovenski filharmoniji. Slišali bomo Prešernova nagrajenca baletnika Janeza Mejača in pesnika Borisa A. Novaka. Pa pisatelja Florjana Lipuša, ki je dobil avstrijsko državno nagrado. Pogledali bomo v svet glasbe in filma, podčrtali slovenski dosežek s filmom Posledice Darka Štanteta. Slišali bomo Marie NDiaye, zvezdofrancoske literature, ki je obiskala Ljubljano in igralca Janeza Škofa, dobitnika Borštnikovega prstana. Boris Pahor je praznoval sto pet let in objavil novo knjigo o prijatelju Edvardu Kocbeku.
V tokratni Kulturni panorami se najprej posvečamo letošnjim dobitnikom Severjevih nagrad za igralske dosežke v poklicnem gledališču. Glavni dve nagradi sta pripadli igralki Nini Valič in igralcu Vojku Belšaku. Z odrskih desk se bomo odpravili v svet arheologije. Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju v Beli krajini so arheologi naleteli na izjemno redko najdbo, ženski bronasti pas s pritrjenim keltskim zlatnikom. Nadaljevali bomo z razstavo Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar, ki je na ogled v Ustvarjalnem centru Švicarija v Tivoliju v Ljubljani ter fotografsko razstavo z naslovom Istra foto International, ki je na ogled v Piranu. Obiskali smo tudi novoletni knjižni sejem Knjige pod jelkami v Novi Gorici. Ob koncu oddaje pa še kratka predstavitev radijskih vsebin, ki smo jih za vas pripravili v prazničnih dneh.
Panoramski razgled začenjamo z jubilejem, ki je zaznamoval vse leto na področju slovenske kulture. Govorimo seveda o Ivanu Cankarju in njegovi neprecenljivi zapuščini, ki se je v različnih kontekstih premišljala vse leto. Poseben poudarek so mu namenili tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na dan stote obletnice njegove smrti, 11.decembra, pripravili Mednarodni simpozij o Ivanu Cankarju. Več v nadaljevanju, ko bomo spregovorili tudi s prejemnico Trubarjevega priznanja za posebne dosežke na področju pisne kulturne dediščine, o arheološki razstavi Rimska cesta v odsevu večnosti ter o kulturni dediščini kot učni snovi in muzejih in galerijah kot razširjenih učilnicah. Minuli teden so se, v luči rebalansa proračuna za leto 2019, z ministrom za kulturo srečali kulturniki in organizacije, združeni pod okriljem Asociacije. Tudi o tem več pozneje, pred koncem oddaje pa še o razstavi Zbirke v gibanju v Slovenj Gradcu in umetnostnem sejmu v mariborski Kibli. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: lj-times.com
Od razmišljanj o angažiranem delovanju Ivana Cankarja v literaturi in politiki do razmisleka o pomenu piranske Carpaccieve oltarne slike in njenega avtorja za mesto. Umetnost – koliko še ideja za bodočnost? Od razstave Dekade60 Zgodovinskega arhiva Celje, ki skozi mikrozgodovino in vsakdanjik malega človeka vabi k razmišljanju o šestdesetih letih 20. stoletja v Celju in okolici do razstave sodobne umetnosti Ne glej nazaj, okey?, ki skozi umetniška dela vzpostavlja platformo za razmislek o načinih soočanja s spominom, s preteklostjo. Ob tem razmišljanja o angažiranem delovanju Ivana Cankarja v literaturi in politiki, ki jih je odprl posvet o Ivanu Cankarju v organizaciji Slovenske matice, in razmislek o pomenu piranske Carpacciove oltarne slike in njenega avtorja za mesto. Poročamo tudi z mednarodne konference Umetnost – koliko še ideja za bodočnost, ki se je sklenila s podelitvijo nagrade Igorja Zabela, in predstavljamo prejemnike nagrad Ivane Kobilca. Popotovanje skozi Kulturno panoramo pomembnejših kulturnih dogodkov preteklega tedna pa končamo v Galeriji Jakopič, kjer si lahko ogledate fotografsko razstavo z naslovom Na moje oči: zgodbe iz Iraka. Fotografija: vodstvo po razstavi Na moje oči: zgodbe iz Iraka
Kot je znano, sta veščina suhozidne gradnje in klekljanje čipk vpisana na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva – s tem tudi začenjamo tokratni pregled pomembnejših kulturnih dogodkov teh dni. O častitljivi obletnici Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož – letos praznuje 125-letnico obstoja – smo v naših oddajah že poročali. Zdaj opozarjamo na zanimiv zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, nadaljujemo pa na področju konservatorstva in restavratorstva; posvečena mu je razstava V dobrih rokah, ki so jo odprli v Narodnem muzeju v Ljubljani, na gradu Sevnica pa so odprli pregledno razstavo o konservatorsko-restavratorskih posegih, ki so bili izvedeni na gradu. O obeh več v oddaji. Izpostavljamo še projekt Artehgal, ki je namenjen večji socialni vključenosti pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture, in mednarodno konferenco o umetnosti v javnem prostoru Re-forma viva Ljubljana . V galeriji Vodnikove domačije pa se odpira prodajni sejem ilustracije.
Ob državnem prazniku pesnika in generala Rudolfa Maistra izpostavljamo, da je njegova osebna knjižnica v UKM v Mariboru (po dogovoru možen ogled) ta teden dobila status kulturnega spomenika državnega pomena. Povzemamo 34. knjižni sejem v Ljubljani, in se pogovarjamo s prejemniki nagrad in priznanj: Schwentnerjevim nagrajencem Tinetom Logarjem, prejemnico nagrade Bert Špelo Rozin, in prejemniki nagrade in priznanj Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. Opozarjamo na pravkar začeti 7. mednarodni »CoFestival« sodobnega plesa v ljubljanskem centru Kino Šiška, in na pravkar odprto razstavo grafičnega oblikovalca Miltona Glaserja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v ljubljanskem parku Tivoli.
Začenjamo s prejemnico letošnje Murkove nagrade za življensko delo, Majo Godina Golija, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo, nadaljujemo z utrinki pravkar (16.nov) odprtega mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks “PIXXELPOINT” v Novi in stari Gorici. Približali vam bomo pravkar odprto razstavo “Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte” v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v glavnem mestu. Premislili smo tudi pretekli teden zaključeni 2-dnevni simpozij z naslovom “Ženske in povojne tranzicije: politika“, ki se je odvijal v Atriju ZRC SAZU. Nismo pozabili na 80 letnico ustanovitve SAZU, izpostavljamo pa te dni predstavljeno raziskavo z javno dostopno bazo podatkov o vojaških žrtvah 1.sv. vojne na Slovenskem. Koordiniral jo je Inštitut za novejšo zgodovino. Napovedujemo 34. slovenski knjižni sejem v prihodnjem tednu, kjer se bo predstavilo 106 založb.
Obletnica Cankarjeve smrti v Narodni knjižnici na Dunaju, simpozij Stoletje Hlapcev v Ljubljani, razstava Življenje za c(es)arja v Parku vojaške zgodovine Pivka, Dnevi slovenske muzikologije in Mantuanijeva nagrada za zˇivljenjsko delo na podrocˇju muzikologije dr. Borutu Loparniku, razstava Skrivnosti dolgega življenja – pot umetnin od restavratorskega ateljeja do razstave v Narodni galeriji v Ljubljani ter nagrade Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. Foto: slovenski literati na Dunaju: Fran Govekar, Anton Majaron, Oton Župančič, Ivan Škerjanec, Ivan Cankar, sedijo Fran Vidic, Fran Göstl, Ferdo Jančar in Fran Eller
V Kulturni panorami slišimo dva gledališčnika: Janeza Škofa, dobitnika Borštnikovega prstana in devetdesetletnika režiserja Mileta Koruna. S prispevkom o Petru Pavlu Vergeriju odmeva dan reformacije. 29. oktobra je minilo sto let od nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, zato je v Narodnem muzeju razstava o tem. Na Kromberku pa si lahko ogledamo razstavo o Viktorju Ullmannu, priči in žrtvi apokalipse«. Pogledali bomo v filmski svet: pogovarjali se bomo s Tino Poglajen, dobitnico nagrade Ekran za mlado kritičarko, napovedali bomo 29. ljubljanski mednarodni filmski festival.
V Mariboru poteka že 53. Festival Borštnikovo srečanje, ki se bo s podelitvijo B. prstana in priznanj sklenil prihodnji konec tedna. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu v Ljubljani se je s simpozijem zaključil sklepni del projekta »Živeti z vodo – na južnem delu glavnega mesta”. V ljubljanski Moderni galeriji so na mednarodnem simpoziju dva dneva razpravljali o tem, kako so v prvi Jugoslaviji razumeli spomenike prvi svetovni vojni do začetka druge. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana pa so se z razstavo spomnili prvih dveh let po koncu 1. svet. vojne v takratni novi državi. Predstavljamo tudi projekt Boštjana Perovška z razstavo »Stenice, mrož, vrata« v novem gostujočem razstavnem prostoru STEKLENIK v tivolskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v LJ, (gre za projekt Zavoda CONA). V sklepu oddaje pa se spominjamo 90-letnice Radia Slovenija, ki jo je z jubilejnim dnevom to sredo, 17. oktobra s celodnevnim programom obeležil Program Ars.
Častna gostja sejma v Frankfurtu je bila letos Gruzija, prvič pa se je kot častna gostja leta 2022 predstavila tudi Slovenija. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli pregledno razstavo članov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in podelili strokovna priznanja. Predstavljamo tudi Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov 2018, ki ga letos posvečajo grafiki ter razstavo slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča. Strnili smo vtise s prevajalskega simpozija, v oddaji pa predstavljamo tudi poudarke letošnjega 53. festivala Borštnikovo srečanje.
Tokratni panoramski razgled začenjamo na Dunaju, tam so 1. oktobra podelili avstrijsko državno nagrado slovenskemu pisatelju Florjanu Lipušu. V skoku proti severozahodu bomo predstavili Frankfurtski knjižni sejem, ki se začenja prihodnji teden. V Sloveniji se bomo najprej ustavili v Mariboru, v galeriji Kibla Portal, kjer se odprli razstavo, z naslovom Osebno/Personal. V znamenju likovnih umetnosti je tudi Kranj, tam se je začel 7. Mednarodni festival likovnih umetnosti. V Ljubljani pa bomo pozornost posvetili pregledu razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem in festivalu stripa Tinta. Vabimo vas k psolušanju! fotografija z razstave Osebno/Personal, vir: MMC Kibla
Kritiško pero dr Leviu Menašeju Večernica Anji Štefan Jaz sem Cankar - in to pove vse v NUK-u Produkcija želje in užitka v galeriji Račka v Celju Topografije zvoka v ŠKUC-u Mesto žensk
Nagradi Kritiško pero za likovno kritiko in Večernica za najboljše mladinsko delo, razstavi »Jaz sem Cankar – in to pove vse« v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ob 100. obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja ter festivali Produkcija želje in užitka v galeriji erotike Račka v Celju, zvočne umetnosti Topografije zvoka v Galeriji ŠKUC in sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, so teme tokratne kulturne panorame.
100 let Narodne galerije, Rožančeva nagrada, Dnevi evropske kulturne dediščine, razstava Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni, razstava Nakit ostane v Posavskem muzeju Brežice in razstava 1918 – ali nam prineseš mir v Dolenjskem muzeju v Novem mestu so teme tokratne Kulturne panorame.
Neveljaven email naslov