Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kulturna panorama

917 epizod

Kulturna panorama

917 epizod


Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.

02.11.2019

90 let od rojstva Daneta Zajca in 1600 od smrti sv. Hieronima

V oddaji vas bomo seznanili s poudarki dveh simpozijev, eden je potekal ob 90. obletnici rojstva Daneta Zajca, drugi ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, ki je s svojim prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino, imenovanem Vulgata, neizbrisno zaznamoval evropsko duhovno zgodovino in kulturo. V nadaljevanju se bomo sprehodili po zgodovinskih razstavah: v Kranju je na ogled postavitev Po sili vojak o prisilnih mobilizirancih, v Kobariškem muzeju pa so prenovili stalno postavitev in odprli občasno razstavo o avstro-ogrski vojski v Zgornjem Posočju. Prelistali bomo tudi monografijo o kiparski družini Straub in pogledali, kateri projekti bodo zaznamovali hrvaško Reko, ko bo Evropska prestolnica kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju!


26.10.2019

Kulturna panorama 26. in 28.10..2019

Kulturna panorama je v znamenju tehle prispevkov: v Mariboru končuje 54. Borštnikovo srečanje. Podeljene bodo nagrade in Borštnikov prstan, ki ga dobi dramska igralka Marinka Štern. Sicer bo oddaj polna lavreatov: Jenkovo nagrado je dobila Kaja Teržan, podeljeni sta bili Sovretovi nagradi za književno prevajanje in sicer Bredi Biščak in Tatjani Jamnik, Ježkov nagrajenec je Marko Brecelj, znane so tudi nagrade Brumen za odlično slovensko oblikovanje. Pogledali bomo v Pilonovo galerijo v Ajdovščini, na koncu pa povzeli dogajanje v Slovenskem mladinskem gledališču. Urednica oddaje: Tadeja Krečič.


19.10.2019

Na ogled smeli a neuresničeni Plečnikovi načrti preureditve Ljubljane

Tokrat začenjamo tedenski pregled z vtisi našega poročevalca z največjega knjižnega sejma na svetu v Frankfurtu, kjer letos kot fenomen najbolj izstopa zvočna knjiga – to pa lahko le poslušamo, in je ne beremo. Z že 54. Borštnikovega srečanja gledališčnikov se oglašajo kolegi iz Maribora. Slišali boste, kaj vse je v svoji knjižnici (z 2300 naslovi v približno 5000 zvezkih) premogel, pred dvema stoletjema preminuli razsvetljeni Ljubljančan Žiga (Sigismondo) Zois, mecen slovenskih razsvetljencev – razstava v NUK v glavnem mestu je odprta že nekaj dni. Obiskali smo mednarodni festival medijske kulture »Speculum Artium« v Trbovljah in dve razstavi: o neuresničenih projektih arhitekta Jožeta Plečnika za Ljubljano v tamkajšni mestni hiši, ter razstavo z izborom fotografij fotoreporterja Naceta Bizilja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Zaključujemo z vtisi s simpozija ob letošnji 500-letnici smrti Leonarda da Vincija v dvorcu Lanthieri v Vipavi, sedežu organizatorja, Univerze v Novi Gorici. Foto: Nejc Bernik/ZRC SAZU


12.10.2019

Nagrajenci, festivali in še kaj

Nobelovca Olga Tokarczuk in Peter Handke Nagrada Mira Nedi Rusjan Bric Borštnikov prstan Marinki Štern Nagrada Urška Nini Medved\t Trienale U3\t Mednarodni festival računalniške umetnosti Narodna galerija – Odlično mesto Ljubljansko Dnevi arhitektov v MAO


02.11.2019

90 let od rojstva Daneta Zajca in 1600 od smrti sv. Hieronima

V oddaji vas bomo seznanili s poudarki dveh simpozijev, eden je potekal ob 90. obletnici rojstva Daneta Zajca, drugi ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, ki je s svojim prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino, imenovanem Vulgata, neizbrisno zaznamoval evropsko duhovno zgodovino in kulturo. V nadaljevanju se bomo sprehodili po zgodovinskih razstavah: v Kranju je na ogled postavitev Po sili vojak o prisilnih mobilizirancih, v Kobariškem muzeju pa so prenovili stalno postavitev in odprli občasno razstavo o avstro-ogrski vojski v Zgornjem Posočju. Prelistali bomo tudi monografijo o kiparski družini Straub in pogledali, kateri projekti bodo zaznamovali hrvaško Reko, ko bo Evropska prestolnica kulture.


28.09.2019

Rožančeva nagrada, likovni kritiški peresi in drugi dogodki

V oddaji se bomo pogovarjali z Marcelom Štefančičem mlajšim, prejemnikom Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, in predstavili letošnje Dneve evropske kulturne dediščine ter 25. festival Mesto žensk. Govorili bomo s prejemnikoma likovnih kritiških peres, dr. Petrom Krečičem in Sarivalom Sosičem, ter se podali na Dunaj, kjer poteka umetniški sejem viennacontemporary. Ob koncu oddaje bomo pred mikrofon povabili Niko Arhar, selektorico festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica.


21.09.2019

100 let SNG Maribor

100 let SNG Maribor, Večernica Andreju E. Skubicu , Razstava Mi vsi živeti ščemo, Prekmurje 1919, Razstava Zorana Smiljaniča na Gradu, Razstava Po prekopu je obstajal samo še naš svet – v Mestni galeriji Lj, Christo v galeriji Lendava


14.09.2019

Vilenica 2019, Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru…

Teme tokratne Kulturne panorame: – 34. mednarodni literarni festival in nagrada Vilenica – deseti Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru – nacionalni mesec skupnega branja – jubilejna 40. sezona Cankarjevega doma v Ljubljani in simpozij o kritiki, ki so ga tam priredili pred dnevi – simpozij o Almi Sodnik – razstava ustvarjanja ilustratorke Jelke Reichman v Velenju


07.09.2019

Šest umetniških festivalov in razstava

V naši redni tedenski oddaji, ki povzema aktualno kulturno dogajanje bomo najprej strnili vtise z letošnjih 99. Salzburških poletnih iger. Obiskali bomo festival umetnosti in tehnologije Ars Electronica v Linzu ter festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Kmalu se bo začel tudi 34. literarni festival Vilenica, prestolnico pa bosta dodobra pretresla tudi družbeno angažirana festivala Indigo in Spider. Oddajo bomo sklenili z razstavo. V Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Umetnost za nove dni – Zbirka Dravske banovine. Vabljeni k poslušanju!


31.08.2019

Lavreatke literarnih nagrad

Ta teden so podelili kar tri literarne nagrade - Veronikino za poezijo, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v Novem mestu, naš program Ars pa je izbral avtorico najboljše zgodbe hišnega natečaja. Nagrade Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo smo podelili na odprtju festivala Noči v Stari Ljubljani, na katerem je že sedmič zapored sodeloval tudi Tretji program Radia Slovenija. Seznanili vas bomo s poudarki projekta Ars na Nočeh v Stari Ljubljani, ki je tudi letos na ulico prinesel poglobljen razmislek, glasbo in literaturo. Obiskali smo tudi poletno šolo Moderne galerije, ki sta jo zasnovala priznani ruski filozof in kurator sodobne umetnosti Boris Groys in direktorica Zdenka Badovinac, in si ogledali tretji mednarodni bienale akvarela Castra v Ajdovščini. Foto: Pixabay


24.08.2019

S Ptuja Trojanow v svet poslal pamflet o Evropi

Tokrat obeležujemo zaključek Dnevov poezije in vina na Ptuju, od koder je eden od treh častnih gostov, Ilija Trojanow, sredi tedna v svet poslal intelektualni pamflet ogorčenja nad vestjo sodobne Evrope. Oddaja napoveduje tudi vsebino pesniškega »festivala Izrekanja« v Celju, razkriva vsebino »1. mednarodnega bienala likovne vizije Etike(te) - strah« v Novem mestu, in spomni na začetek mednarodnega festivala sodobnega progresivnega gledališča Mladi leviv LJ, ki se v soboto začenja s predstavo Urše Vidic Zid. Govorimo tudi o letošnji »potujoči obliki« festivala »Plavajoči grad« na prizoriščih od Notranjske do Istre, in o delovnem obisku direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma te dni pri nas. Na koncu pa vas povabimo na »Arsova večera v okviru Noči stare Ljubljane« prihodnji teden. foto: Borut Živulović/Bono za rtvslo.si


10.08.2019

HRANA V KNJIŽEVNOSTI

Kako je hrana tematizirana v besedilih svetovne književnosti


19.08.2019

Digitalna sodobnost: Pravica do popravila domaččih naprav

Od industrijske revolucije naprej se ljudje obkrožamo z najrazličnejšimi napravami, brez katerih ne znamo več živeti. Dokler se ne začnejo kvariti, kar se običajno zgodi takoj po izteku garancije. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost smo danes predvajali zadnjo od petih oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Naprav pogosto ne moremo več sami popraviti, v iskanju ugodnega servisa pa hitro obupamo in se raje odločimo za nov nakup. To obremenjuje okolje in naše denarnice, zato Evropska komisija pripravlja nova pravila v okviru direktive Ecodesign, ki bo vključevala tudi »pravico do popravila«. Ta bo zahtevala od nekaterih proizvajalcev, da izdelujejo naprave z daljšo življenjsko dobo in jih je lažje popraviti. Pravica do popravila naj bi vključevala televizorje, sijalke in belo tehniko, ne pa tudi pametnih telefonov in računalnikov. Oddajo je pripravila Urška Henigman.


12.08.2019

Digitalna sodobnost: Pametni govorni pomočniki

Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajamo pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Oddajo je pripravila Urška Henigman.


20.07.2019

Socialna in kulturna zgodovina hrane

Pogovor o socialni in kulturni zgodovine hrane


05.08.2019

Digitalna sodobnost - Lažne novice imajo kratke noge

Da je svetovni splet pripraven medij za izkrivljanje, podtikanje, širjenje dezinformacij in laži, smo pravzaprav vedeli že dolgo. A zdi se, da smo skoraj tako dolgo tudi verjeli, da uporabnice in uporabniki spleta vendarle znamo precej natančno ločevati zrnje od plev, resnico od laži. Ali da to znamo storiti vsaj, kadar gre za resnično pomembne, daljnosežne odločitve. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Med zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami smo denimo nenadoma opazili, da resnico čedalje težje ločimo od laži; da smo spretno in sočno spisani izmišljiji, konfabulaciji, fabrikaciji oziroma laži, ki posnema formo novinarskega poročila, pripravljeni z veseljem verjeti, če se le prilega občutkom in predstavam, ki jih že tako ali tako imamo o svetu. Široke množice so se teh lažnih novic skratka oklenile, kot da so suho zlato. Zakaj? Zakaj je laž nenadoma videti mikavnejša od preverljivih dejstev? Kdo ima od tega korist? In kako so k razmahu lažnih novic in nastopu tako imenovane postdejstvene dobe prispevali tradicionalni mediji? – Ta vprašanja pretresamo v tokratni oddaji cikla Digitalna sodobnost. Gostje pred mikrofonom so bili komunikologinja dr. Sandra Bašič Hrvatin, inženir računalništva dr. Jure Leskovec in strokovnjak za sodobne medije Domen Savič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Pixabay/rawpixel


29.07.2019

Digitalna sodobnost - Umetna inteligenca lahko poveča družbeno neenakost

Umetna inteligenca je danes že vseprisotna tehnologija. V zadnjih samo petih letih je doživela nesluten razmah. Usmerja naše gibanje po spletu, izbira najboljše kandidate za delovna mesta, trguje na borzi, ugotavlja, kdo je najverjetneje zločinec. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Zdi se, kot da umetni inteligenci prepuščamo odločitve, ki so bile nekdaj v domeni človeka. Nič presenetljivo zato ni, da umetna inteligenca danes v ljudeh vzbuja zelo močna čustva in odzive. Pogosta so apokaliptična svarila, da drvimo v družbo totalnega nadzora, v kateri bodo svobodne odločitve posameznika stvar preteklosti. Vsekakor se že danes kaže, da lahko uporaba umetne inteligence povečuje družbene neenakosti in da se moramo, če ne želimo povsem izpustiti nadzora iz rok, njene rabe lotiti s precejšnjo mero znanja. V ciklu Digitalna sodobnost danes lahko prisluhnete oddaji iz arhiva o razsežnostih umetne inteligence, v kateri nastopajo Marko Grobelnik, Luka Omladič, Matija Žgur in Pika Šarf. Pripravila jo je Nina Slaček. foto: Pixabay/geralt


17.08.2019

LEONARDO DA VINCI: KUHINJSKI ZAPISKI

Zapiski Leonarda da Vincija o hrani


22.07.2019

Digitalna sodobnost - Amazon določa pravila knjigotrštva

V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Danes začenjamo z najmanj očitnim, a najvplivnejšim globalnim igralcem. V resnici za zdaj težko merimo in izmerimo vpliv spletnega trgovca Amazon na slovenski knjižni trg. Dejstvo je, da so mlajše generacije navajene na brezplačne izvode digitalnih dobrin, ki jih uživajo mimo uveljavljenih medijev in sistemov. Vpliv Amazona na področju fizičnih knjig v tujem jeziku v Sloveniji čutimo že nekaj časa. V središču Ljubljane je kar nekaj let delovala priljubljena knjigarna s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja 2014 dokončno zaprla svoja vrata. V oddaji iz arhiva so povezave med spreminjanjem bralnih navad Slovenk in Slovencev ter vplivom Amazona iskali digitalni strateg Vuk Ćosić, publicist in novinar Lenart J. Kučić, direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač, direktor založbe Umco Samo Rugelj in lastnik nekdanjega Behemota Dejan Ivandić. foto: Pixabay/tablethelpline


15.07.2019

Če je zdravniška etika od zdravnikov, je poslovna etika od poslovnežev? (2. del)

Tudi etika kot sicer tradicionalna filozofska disciplina stopa v korak s časom. Sodobna etika se loteva zahtevnih problemov genskega spreminjanja organizmov, veganstva, splava, družbenih neenakosti, evtanazije, odnosa do okolja in preostalih vprašanj, povezanih s pravičnostjo in dobrobitjo. Različni tečaji, seminarji, kodeksi etike, komisije, spletne strani in druge publikacije, posvečene moralnim vsebinam, so postali stalnica, zato v Kulturni panorami predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi.Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Med drugimi se je dr. Igor Pribac spraševal, če je zdravniška etika od zdravnikov, ali je potem poslovna etika od poslovnežev? Skupni imenovalec razmislekov pa se je osredotočil na vprašanji, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino? V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov: Friderik Klampfer: Realen domet filozofske etike – nekaj grenkosladkih spoznanj Vojko Strahovnik: Etika in šola Luka Omladič: Novi razvoji etike robotike in umetne inteligence Igor Pribac: Če je zdravniška etika od zdravnikov, je poslovna etika od poslovnežev? foto: Pixabay/Myriams-Fotos


Stran 13 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov