Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sociologi medijev sicer ugotavljajo, da se v našem času vse bolj krepi moč vizualnih sporočil, toda to še zdaleč ne pomeni, da pišemo manj kakor nekdaj. Prav nasprotno; vneto si pošiljamo e-pisma in sms-sporočila, zavzeto tvitamo, komentiramo in blogamo, na spletnih družabnih omrežjih pa je dobro zasukan stavek seveda eden nepogrešljivih pripomočkov tistih, ki pazljivo oblikujejo oziroma negujejo svoje uporabniške profile. Velik del te pisne produkcije očitno ni namenjen zasebni rabi, ampak stopa v javni prostor. In če so pred desetletji veliko večino javnosti namenjenih sporočil še pred objavo pregledali uredniki in lektorji, je danes povečini edini, ki skrbi za pravopisno ustreznost objavljenega besedila, kar njegov avtor sam. Kolikor pa večina piscev, razumljivo, ni seznanjena z vsemi podrobnostmi in posebnostmi knjižne slovenščine, se v visoko pisno normo vse pogosteje in vse hitreje tihotapijo elementi običajnega, pogovornega jezika. Jezikoslovci te nove elemente seveda skrbno spremljajo in analizirajo ter nekatere izmed njih tudi povzdignejo na raven nove knjižne norme. Kako se torej pod vplivom novih tehnologij spreminja slovenščina, bomo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom bo dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
721 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Sociologi medijev sicer ugotavljajo, da se v našem času vse bolj krepi moč vizualnih sporočil, toda to še zdaleč ne pomeni, da pišemo manj kakor nekdaj. Prav nasprotno; vneto si pošiljamo e-pisma in sms-sporočila, zavzeto tvitamo, komentiramo in blogamo, na spletnih družabnih omrežjih pa je dobro zasukan stavek seveda eden nepogrešljivih pripomočkov tistih, ki pazljivo oblikujejo oziroma negujejo svoje uporabniške profile. Velik del te pisne produkcije očitno ni namenjen zasebni rabi, ampak stopa v javni prostor. In če so pred desetletji veliko večino javnosti namenjenih sporočil še pred objavo pregledali uredniki in lektorji, je danes povečini edini, ki skrbi za pravopisno ustreznost objavljenega besedila, kar njegov avtor sam. Kolikor pa večina piscev, razumljivo, ni seznanjena z vsemi podrobnostmi in posebnostmi knjižne slovenščine, se v visoko pisno normo vse pogosteje in vse hitreje tihotapijo elementi običajnega, pogovornega jezika. Jezikoslovci te nove elemente seveda skrbno spremljajo in analizirajo ter nekatere izmed njih tudi povzdignejo na raven nove knjižne norme. Kako se torej pod vplivom novih tehnologij spreminja slovenščina, bomo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom bo dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Skozi prizmo zgodovine civilno-družbenih društev, ki so v Trstu delovala okoli leta 1900, se pokaže, da so vsakdanje življenje v osrednjem habsburškem pristanišču bolj kakor etnične pravzaprav določale razredne delitve
Z Nadjo Zgonik, letošnjo prejemnico priznanja Ivane Kobilca, o naši vizualni umetnosti od impresionistov do danes pa tudi o usihanju likovne kritike, manku umetnostnih monografij in tržaških dražbah slovenskih umetnin
V pogovoru s pisateljem, urednikom in univerzitetnim predavateljem Andrejem Blatnikom preverjamo, kakšne spremembe se dandanes pravzaprav godijo na globalnem in lokalnem knjižnem polju
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Skozi prizmo antropologije se pokaže, da se za idejo hygge ne skriva le specifičen način opremljanja stanovanj, ampak tudi obljuba človeške sreče, mehka moč nordijskih držav in kopica spretnih marketinških trikov
Nekateri učenjaki tega stoletja so menili, da je človeštvo prispelo tako daleč in doseglo tako visoko in mejno stanje družbe, da dlje ni mogoče, čemur bi lahko rekli konec zgodovine. Zdaj ugotavljamo, da je prispelo do ideala učinkovitosti, neizmerne potrebe po največjem možnem dobičku, brezobzirne skrajne racionalnosti ...
V Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana so predstavljena dela umetnic, ki razen redkih posameznic, med katerimi izstopa skoraj mitološka podoba Ivane Kobilca, praviloma niso uvrščene v knjige pregledov slovenskih umetnic in umetnikov.
V pogovoru z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak preverjamo, kaj nam mitološke zgodbe, ki so do nas dospele iz širokega prostora med Julijci in Uralom, govorijo o Slovanih posebej in o condition humaine nasploh
Nedavno so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomin Slovenije, ki bo zaradi občutljivosti materiala na ogled le mesec dni, saj gre za pisno, čeprav ne le besedilno izvirno gradivo arhivov, knjižnic in muzejev, ki sodi na seznam Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta.
Evangeličanski duhovnik, ki se je rodil pred natanko 300 leti, je z mojstrskim prevodom Nove zaveze iz grščine vzpostavil prekmurski knjižni jezik, to pa je v 19. stoletju pomembno zaznamovalo celostni razvoj slovenščine
Ob stoti obletnici razglasitve turške republike se sprašujemo, kako se nesporni uspehi pa tudi globoka protislovja reform, ki jih je implementiral Atatürk, kažejo skozi prizmo tamkajšnje stavbarske umetnosti
Pred predstavo, ki se bo zgodila v Slovenskem mladinskem gledališču, objavljamo navedek s spletne strani, kjer piše:
Zakaj so bili orjaški spomeniki, ki so jih povsod po nekdanji skupni državi postavljali v čast NOB-ju in revoluciji, ob svojem času razmeroma nepriljubljeni, danes, ko ni nikjer več ne socializma ne Jugoslavije, pa jih občudujemo kot velika dela modernistične umetnosti?
Sociološka teorija jezika, ki so jo v 20. stoletju izdelali jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli ruskega misleca Mihaila Bahtina, nudi izvrstno konceptualno orodje za preučevanje književnosti
Kako je veliki pisatelj in politik iz Poljanske doline posegel v svoj čas, kako ga je s svojo literaturo spremenil in kako je njegov prispevek v slovensko kulturno-zgodovinsko zakladnico videti danes?
V globalni logiki neoliberalnega kapitaliza imamo poplavo avtoric in avtorjev, ki pišejo za sebe in o sebi ter vse manj z mislijo na otroke, med drugim meni gostja oddaje.
Tradicionalno rokodelstvo, tudi izdelava ročno delanih tkanin, kovanega orodja ali keramičnih izdelkov, se je v obliki enostavne in počasne proizvodnje, zmanjšalo že zdavnaj.
Produkcije novih verskih in magičnih praks na Šrilanki, ki jih ustvarjajo obsedeni ekstati.
Čeprav so se kar tri četrtine njegove monumentalne zgodovine izgubile, je tisto, kar je od Livijevega besedila ostalo, nepogrešljivo za razumevanje nastanka rimske republike in njenega velikega obračuna s Hanibalom in Kartagino
S slovenskim islamologom dr. Samijem Al-Daghistanijem smo se pogovarjali ob izidu njegove esejistične knjige, v kateri pretresa bleščečo kulturno oziroma intelektualno zgodovino islamskega sveta
Neveljaven email naslov