Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ep, v katerem se začenja Zahod
Mlad moški, sveže pečen oče pravzaprav, se odpravi na vojno. Čeprav družino zapusti le nerad, se nato v dolgem, deset let trajajočem bojevanju proslavi; prav po zaslugi njegove taktične zvitosti njegova stran celo doseže odločilno zmago in zavzame prestolnico nasprotnikov. Naš junak vojno srečno preživi in se, bogato otovorjen z vojnim plenom, naposled odpravi domov. Tu bi večina pisateljev pritisnila piko, kajne.
No, veliki Homer pa svojo zgodbo tu šele začne. V Odiseji namreč spremljamo napeto zgodbo o junaku, Odiseju, ki skupaj s tovariši po padcu Troje kar deset let blodi po morjih, zaman iščoč rodno Itako. Na svojih poteh iz realnega sveta stare Grčije Odisej zaide v nerealni, fantastični, pošastni svet Kirke, Scile in Karibde, Laistrigoncev in kiklopov, siren in Lotofagov. Vsaka nova postaja na poti prinese nove nevarnosti in Odisej velikokrat za las reši življenja tovarišev. Nazadnje – ko se vračajo iz podzemlja, kjer so iskali odgovorov, kako končno najti pot domov – Odisejeva ladja doživi brodolom, ki ga preživi le naš junak. Reši se na otok Ogigija, kjer živi nimfa Kalipso, ki mu ponuja lagodno življenje, nemara kar nesmrtnost, toda Odisej se na vsak način želi vrniti domov, k ženi Penelopi in sinu Telemahu. Zato na splavu zapusti Kalipso, doživi nov brodolom, a se reši še enkrat več. Tokrat prispe na otok Sherija, kjer živijo Fajaki, ki mu, potem ko jim izčrpno opiše svojo odisejado, priskočijo na pomoč in ga na svoji ladji končno prepeljejo do Itake.
Tu smo menda ponovno trčili ob mesto, kjer bi večina pisateljev postavila zaključno piko. Toda Homer še zdaleč ni povedal vsega; ko se Odisej vrne na domači otok, namreč ugotovi, da so njegovo dvajsetletno odsotnost izkoristili številni možje in fantje z Itake, ki se, prepričani, da je Odisej že dolgo mrtev, hočejo zdaj polastiti oblasti na otoku. Tako dvorijo sicer zvesti Penelopi, ki se jih vse težje otepa, in strežejo po življenju mlademu Telemahu, ki se odpravi v svet iskat izginulega očeta. Poleg tega ti snubci že dolgo brezsramno živijo na račun Odisejevega imetja. No, nazadnje jih vse doleti kazen: Odisej jih – vseh 108 – pobije in vzpostavi red na svojem otoku. In šele zdaj mu Homer pusti živeti srečno do konca njegovih dni.
Ta zgodba je danes stara več kakor 2700 let in velja za tisto literarno delo, ki je postavilo temelje ne le zahodni književnosti, ampak kar vsej civilizaciji; v njej naj bi bil podan, kakor ugotavljajo številni znanstveniki, odgovor Zahoda na tisto večno vprašanje: kaj pomeni biti človek? Kakšen je torej ta odgovor? – To bomo skušali ugotoviti v tokratnem Kulturnem fokusu. Pri tem nam bo v pomoč antropologinja antičnih svetov, dr. Svetlana Slapšak.
717 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Ep, v katerem se začenja Zahod
Mlad moški, sveže pečen oče pravzaprav, se odpravi na vojno. Čeprav družino zapusti le nerad, se nato v dolgem, deset let trajajočem bojevanju proslavi; prav po zaslugi njegove taktične zvitosti njegova stran celo doseže odločilno zmago in zavzame prestolnico nasprotnikov. Naš junak vojno srečno preživi in se, bogato otovorjen z vojnim plenom, naposled odpravi domov. Tu bi večina pisateljev pritisnila piko, kajne.
No, veliki Homer pa svojo zgodbo tu šele začne. V Odiseji namreč spremljamo napeto zgodbo o junaku, Odiseju, ki skupaj s tovariši po padcu Troje kar deset let blodi po morjih, zaman iščoč rodno Itako. Na svojih poteh iz realnega sveta stare Grčije Odisej zaide v nerealni, fantastični, pošastni svet Kirke, Scile in Karibde, Laistrigoncev in kiklopov, siren in Lotofagov. Vsaka nova postaja na poti prinese nove nevarnosti in Odisej velikokrat za las reši življenja tovarišev. Nazadnje – ko se vračajo iz podzemlja, kjer so iskali odgovorov, kako končno najti pot domov – Odisejeva ladja doživi brodolom, ki ga preživi le naš junak. Reši se na otok Ogigija, kjer živi nimfa Kalipso, ki mu ponuja lagodno življenje, nemara kar nesmrtnost, toda Odisej se na vsak način želi vrniti domov, k ženi Penelopi in sinu Telemahu. Zato na splavu zapusti Kalipso, doživi nov brodolom, a se reši še enkrat več. Tokrat prispe na otok Sherija, kjer živijo Fajaki, ki mu, potem ko jim izčrpno opiše svojo odisejado, priskočijo na pomoč in ga na svoji ladji končno prepeljejo do Itake.
Tu smo menda ponovno trčili ob mesto, kjer bi večina pisateljev postavila zaključno piko. Toda Homer še zdaleč ni povedal vsega; ko se Odisej vrne na domači otok, namreč ugotovi, da so njegovo dvajsetletno odsotnost izkoristili številni možje in fantje z Itake, ki se, prepričani, da je Odisej že dolgo mrtev, hočejo zdaj polastiti oblasti na otoku. Tako dvorijo sicer zvesti Penelopi, ki se jih vse težje otepa, in strežejo po življenju mlademu Telemahu, ki se odpravi v svet iskat izginulega očeta. Poleg tega ti snubci že dolgo brezsramno živijo na račun Odisejevega imetja. No, nazadnje jih vse doleti kazen: Odisej jih – vseh 108 – pobije in vzpostavi red na svojem otoku. In šele zdaj mu Homer pusti živeti srečno do konca njegovih dni.
Ta zgodba je danes stara več kakor 2700 let in velja za tisto literarno delo, ki je postavilo temelje ne le zahodni književnosti, ampak kar vsej civilizaciji; v njej naj bi bil podan, kakor ugotavljajo številni znanstveniki, odgovor Zahoda na tisto večno vprašanje: kaj pomeni biti človek? Kakšen je torej ta odgovor? – To bomo skušali ugotoviti v tokratnem Kulturnem fokusu. Pri tem nam bo v pomoč antropologinja antičnih svetov, dr. Svetlana Slapšak.
Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?
Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj
S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da
Bili so časi, ko se napisane besede in narisane podobe v glavah niso mešale, se teple, na svoj način pogovarjale ali ustvarjale oblike sožitja ...
Aristotelova ekonomska misel v delu Ekonomija - avtorstvo tega dela je verjetno kolektivno, ali pa je miselni produkt enega izmed njegovih neznanih učencev - se ukvarja predvsem z urejanjem domačega gospodarstva pa tudi financ na ravni države oz. polis.
V oddaji Kulturni fokus nas zanima, kako naš pogled na svet, spomine in spoznanja oblikujejo čuti. Najprej: glavni dotik s planetom, na katerem živimo, je hoja.
Marta Verginella: v drugi polovici 19. stoletja je postalo jasno, da bo slovensko nacionalno gibanje uspešno le, če bo ženskam pomagalo do izobrazbe in olajšalo njihovo aktivno udejstvovanje v družbeno-kulturnem prostoru
V Berlinu se je, zahvaljujoč divjim nočnim klubom, alternativnim umetnostnim praksam, levičarskemu aktivizmu in nizkim najemninam, oblikovala posebna mestna kultura, ki si jo želijo izkusiti mladi odrasli z vsega sveta
Zakaj upodobitve volkov, lisic, medvedov in drugih živali v ljudskem slovstvu niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled?
Prosto po Tolstoju: Evropski projekti so nesrečni vsak po svoje.
Kako se v približno 650 let stari uprizoritveni tradiciji iz dežele vzhajajočega sonca povezujejo in prepletajo igra, glasba in ples?
Najbrž prvi svetovno pomembni ameriški pisatelj in filozof, ki nam je zapustil prelomno misel, da se ohranitev sveta skriva v divjosti
Z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom o tem, kako je opera v 19. stoletju postala osrednja in množično obiskana umetniška zvrst, kako so se skozi to spreminjale njene značilnosti ter kakšno vlogo je igrala v takratni družbi
Ljudje so se z mozaiki ukvarjali že od dni, ko so oblikovali in gradili prve civilizacije. Poznali so jih tako v Mezopotamiji kot v Mikenah, v klasičnem starogrškem obdobju, grški in rimski antiki, vse do zgodnjekrščanskega obdobja.
Ljudje se velikokrat sprašujemo, kako dobro živeti, v materialnem in duhovnem smislu. Kako sploh zaživeti modrost bivanja, kot avtonomni ljudje, ki ne potrebujejo vsakodnevnih pridig in se ne podrejajo višjim instancam? Namesto hierarhičnega sveta bi najprej seveda morali ustvariti boljšo skupnostno horizontalo v socialno uravnoteženem in uravnovešenem svetu. Tudi znotraj krščanske etike, teologije in filozofije so že pred stoletji vznikale podobne zamisli, ki pa znotraj svojih dob niso doživele uspešnega odmeva v praksi, njihovi snovallci in idejni vodje pa so bili navadno preganjani. Poleg tega so teološko srenjo evropskega in ameriškega Zahoda sestavljali predvsem starejši, neporočeni moški brez otrok, ki so teologijo pisali brezčutno v dobesednem pomenu tega; o čutnosti in telesnosti sploh niso razmišljali. Danes se mnoge ortodokne predpostavke znotraj krščanstva rušijo in mehčajo. Ali to pomeni, da se etos krščanstva spreminja na univerzalnem in globalnem nivoju? In smo zares stopili v dobo postkrščanstva, ki ima nalogo, da se odpre vsem različnostim v človeški in živalski populacij in aktivno podpre prizadevanja za rešitev ekološke krize sveta ter kritično naslovi neenakopravnost in neenakost, ki ju ustvarja ekonomsko politični režim kapitalizma.
Skozi prizmo zgodovine civilno-družbenih društev, ki so v Trstu delovala okoli leta 1900, se pokaže, da so vsakdanje življenje v osrednjem habsburškem pristanišču bolj kakor etnične pravzaprav določale razredne delitve
Z Nadjo Zgonik, letošnjo prejemnico priznanja Ivane Kobilca, o naši vizualni umetnosti od impresionistov do danes pa tudi o usihanju likovne kritike, manku umetnostnih monografij in tržaških dražbah slovenskih umetnin
V pogovoru s pisateljem, urednikom in univerzitetnim predavateljem Andrejem Blatnikom preverjamo, kakšne spremembe se dandanes pravzaprav godijo na globalnem in lokalnem knjižnem polju
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Neveljaven email naslov