Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtentično verovanje in zaupanje v stvarstvo narave
V današnjem svetu manipulacij, ko si naravo podrejamo, jo nadziramo in brezobzirno izkoriščamo za ekonomske interese velekapitala, smo pozabili, da so, z njo v sožitju, pretekle generacije preživele le z znanjem osnovne tehnologije. V Posočju se je dolga stoletja, zaradi preganjanja in prepovedi izvajanja obredov, zadnja obdobja precej prikrito, ohranjalo »naravoverstvo«, ki pa je počasi izginjalo v našem kulturnem in zgodovinskem spominu. Pozabljalo se je tudi mnoga znanja in verovanja ter opuščalo svete prostore, kamne in vodne vire, ki jih je nekdaj, tako kot ljudi, varovalo božanstvo, prasila Nikrmana. Po razkritju gradiva in objavi obsežne knjige Pavla Medveščka Iz nevidne strani neba, se je pred leti zanimanje za to avtentično verovanje znova prebudilo. Stara, naravna vera kot način življenja in mišljenja, značilna za odročne kraje in samotne kmetije, je pritegnila tudi profesorico politologije s Fakultete za družbene vede, dr. Cirilo Toplak, ki je s svojimi dognanji »naravoverstvu«, v katerem človek ni krona stvarstva, postavila nove teoretične okvire. Več v oddaji Kulturni fokus, ki jo bo vodila Magda Tušar.
720 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Avtentično verovanje in zaupanje v stvarstvo narave
V današnjem svetu manipulacij, ko si naravo podrejamo, jo nadziramo in brezobzirno izkoriščamo za ekonomske interese velekapitala, smo pozabili, da so, z njo v sožitju, pretekle generacije preživele le z znanjem osnovne tehnologije. V Posočju se je dolga stoletja, zaradi preganjanja in prepovedi izvajanja obredov, zadnja obdobja precej prikrito, ohranjalo »naravoverstvo«, ki pa je počasi izginjalo v našem kulturnem in zgodovinskem spominu. Pozabljalo se je tudi mnoga znanja in verovanja ter opuščalo svete prostore, kamne in vodne vire, ki jih je nekdaj, tako kot ljudi, varovalo božanstvo, prasila Nikrmana. Po razkritju gradiva in objavi obsežne knjige Pavla Medveščka Iz nevidne strani neba, se je pred leti zanimanje za to avtentično verovanje znova prebudilo. Stara, naravna vera kot način življenja in mišljenja, značilna za odročne kraje in samotne kmetije, je pritegnila tudi profesorico politologije s Fakultete za družbene vede, dr. Cirilo Toplak, ki je s svojimi dognanji »naravoverstvu«, v katerem človek ni krona stvarstva, postavila nove teoretične okvire. Več v oddaji Kulturni fokus, ki jo bo vodila Magda Tušar.
Z Nadjo Zgonik, letošnjo prejemnico priznanja Ivane Kobilca, o naši vizualni umetnosti od impresionistov do danes pa tudi o usihanju likovne kritike, manku umetnostnih monografij in tržaških dražbah slovenskih umetnin
V pogovoru s pisateljem, urednikom in univerzitetnim predavateljem Andrejem Blatnikom preverjamo, kakšne spremembe se dandanes pravzaprav godijo na globalnem in lokalnem knjižnem polju
Človeški svet je prepreden z neformalno veljavnimi pravili, ki kažejo smeri, kako živeti in preživeti.
Skozi prizmo antropologije se pokaže, da se za idejo hygge ne skriva le specifičen način opremljanja stanovanj, ampak tudi obljuba človeške sreče, mehka moč nordijskih držav in kopica spretnih marketinških trikov
Nekateri učenjaki tega stoletja so menili, da je človeštvo prispelo tako daleč in doseglo tako visoko in mejno stanje družbe, da dlje ni mogoče, čemur bi lahko rekli konec zgodovine. Zdaj ugotavljamo, da je prispelo do ideala učinkovitosti, neizmerne potrebe po največjem možnem dobičku, brezobzirne skrajne racionalnosti ...
V Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana so predstavljena dela umetnic, ki razen redkih posameznic, med katerimi izstopa skoraj mitološka podoba Ivane Kobilca, praviloma niso uvrščene v knjige pregledov slovenskih umetnic in umetnikov.
V pogovoru z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak preverjamo, kaj nam mitološke zgodbe, ki so do nas dospele iz širokega prostora med Julijci in Uralom, govorijo o Slovanih posebej in o condition humaine nasploh
Nedavno so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomin Slovenije, ki bo zaradi občutljivosti materiala na ogled le mesec dni, saj gre za pisno, čeprav ne le besedilno izvirno gradivo arhivov, knjižnic in muzejev, ki sodi na seznam Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta.
Evangeličanski duhovnik, ki se je rodil pred natanko 300 leti, je z mojstrskim prevodom Nove zaveze iz grščine vzpostavil prekmurski knjižni jezik, to pa je v 19. stoletju pomembno zaznamovalo celostni razvoj slovenščine
Ob stoti obletnici razglasitve turške republike se sprašujemo, kako se nesporni uspehi pa tudi globoka protislovja reform, ki jih je implementiral Atatürk, kažejo skozi prizmo tamkajšnje stavbarske umetnosti
Pred predstavo, ki se bo zgodila v Slovenskem mladinskem gledališču, objavljamo navedek s spletne strani, kjer piše:
Zakaj so bili orjaški spomeniki, ki so jih povsod po nekdanji skupni državi postavljali v čast NOB-ju in revoluciji, ob svojem času razmeroma nepriljubljeni, danes, ko ni nikjer več ne socializma ne Jugoslavije, pa jih občudujemo kot velika dela modernistične umetnosti?
Sociološka teorija jezika, ki so jo v 20. stoletju izdelali jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli ruskega misleca Mihaila Bahtina, nudi izvrstno konceptualno orodje za preučevanje književnosti
Kako je veliki pisatelj in politik iz Poljanske doline posegel v svoj čas, kako ga je s svojo literaturo spremenil in kako je njegov prispevek v slovensko kulturno-zgodovinsko zakladnico videti danes?
V globalni logiki neoliberalnega kapitaliza imamo poplavo avtoric in avtorjev, ki pišejo za sebe in o sebi ter vse manj z mislijo na otroke, med drugim meni gostja oddaje.
Tradicionalno rokodelstvo, tudi izdelava ročno delanih tkanin, kovanega orodja ali keramičnih izdelkov, se je v obliki enostavne in počasne proizvodnje, zmanjšalo že zdavnaj.
Produkcije novih verskih in magičnih praks na Šrilanki, ki jih ustvarjajo obsedeni ekstati.
Čeprav so se kar tri četrtine njegove monumentalne zgodovine izgubile, je tisto, kar je od Livijevega besedila ostalo, nepogrešljivo za razumevanje nastanka rimske republike in njenega velikega obračuna s Hanibalom in Kartagino
S slovenskim islamologom dr. Samijem Al-Daghistanijem smo se pogovarjali ob izidu njegove esejistične knjige, v kateri pretresa bleščečo kulturno oziroma intelektualno zgodovino islamskega sveta
Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.
Neveljaven email naslov