Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pašta in testenine v različnih kulinaričnih sistemih
Človek že dolgo ne nabira in išče hrane več le v neobljudeni naravi, prav nasprotno, dolgo je že od takrat, ko jo je najdeval v divjini in bil glavni predator v njej. Z najrazličnejšimi postopki in tehnologijami zna hrano pridelati in pripraviti sam. Med verjetno najbolj razširjenimi jedmi v nam bolj znanem svetu zahoda in med kulturami, ki so izšle iz današnjega pretežno arabskega in azijskega sveta, so tiste, ki so nastale iz različnih vrst žita. Tokrat se podajamo raziskovat pašto, nekateri bi rekli ali zapisali: testenine; zgodbo o špagetih v paradižnikovi omaki, ki je nastala v območjih mita in zgodovine. Izhodišče pogovora z dr. Bojanom Baskarjem, s sociologom in socialnim antropologom s Filozofske fakultete v Ljubljani, je knjiga Špageti v paradižnikovi omaki medievalista in italijanskega zgodovinarja Massima Montanarija, ki na kulturnozgodovinski podlagi za poglavji zgodb o špagetih stika po vozliščih civilizacij od antike do danes ali kot zapiše dr. Baskar:
Avtor po eni strani s prodorno analizo razbije celo vrsto predstav, ki so o špagetih in njihovem izvoru nastali v več stoletjih. Ne ustavi se pri dekonstrukciji in popravljanju splošno sprejetih toposov, temveč postavi pod vprašaj smiselnost iskanja izvora in pojasnjevalno vrednosti spoznanega izvora. Ugotavlja, da je veliko bolj smiselno, produktivno in zgodovinopisno upravičeno pokazati vlogo špagetov v konkretnih zgodovinskih okoliščinah, saj so bolj kot rezultat enega samega izvora rezultat večsmernega in multiplega kulturnega transferja. Montanarijev metodološki in konceptualni premislek je torej imenitno izhodišče za razpravo v vseh družboslovnih in humanističnih disciplinah. Naslavlja tako zgodovinarje kot antropologe, etnologe in sociologe. Izjemno metodološko sofisticirana in poglobljena razprava obeh besedil je napisana v lepem, jasnem in kulinarično kultiviranem jeziku, kar jo dela privlačno tudi za precej široko bralstvo, ne le družboslovno in humanistično.
(Ob izdaji knjige Špageti v paradižnikovi omaki, spletna stran Studia humanitatis.)
723 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Pašta in testenine v različnih kulinaričnih sistemih
Človek že dolgo ne nabira in išče hrane več le v neobljudeni naravi, prav nasprotno, dolgo je že od takrat, ko jo je najdeval v divjini in bil glavni predator v njej. Z najrazličnejšimi postopki in tehnologijami zna hrano pridelati in pripraviti sam. Med verjetno najbolj razširjenimi jedmi v nam bolj znanem svetu zahoda in med kulturami, ki so izšle iz današnjega pretežno arabskega in azijskega sveta, so tiste, ki so nastale iz različnih vrst žita. Tokrat se podajamo raziskovat pašto, nekateri bi rekli ali zapisali: testenine; zgodbo o špagetih v paradižnikovi omaki, ki je nastala v območjih mita in zgodovine. Izhodišče pogovora z dr. Bojanom Baskarjem, s sociologom in socialnim antropologom s Filozofske fakultete v Ljubljani, je knjiga Špageti v paradižnikovi omaki medievalista in italijanskega zgodovinarja Massima Montanarija, ki na kulturnozgodovinski podlagi za poglavji zgodb o špagetih stika po vozliščih civilizacij od antike do danes ali kot zapiše dr. Baskar:
Avtor po eni strani s prodorno analizo razbije celo vrsto predstav, ki so o špagetih in njihovem izvoru nastali v več stoletjih. Ne ustavi se pri dekonstrukciji in popravljanju splošno sprejetih toposov, temveč postavi pod vprašaj smiselnost iskanja izvora in pojasnjevalno vrednosti spoznanega izvora. Ugotavlja, da je veliko bolj smiselno, produktivno in zgodovinopisno upravičeno pokazati vlogo špagetov v konkretnih zgodovinskih okoliščinah, saj so bolj kot rezultat enega samega izvora rezultat večsmernega in multiplega kulturnega transferja. Montanarijev metodološki in konceptualni premislek je torej imenitno izhodišče za razpravo v vseh družboslovnih in humanističnih disciplinah. Naslavlja tako zgodovinarje kot antropologe, etnologe in sociologe. Izjemno metodološko sofisticirana in poglobljena razprava obeh besedil je napisana v lepem, jasnem in kulinarično kultiviranem jeziku, kar jo dela privlačno tudi za precej široko bralstvo, ne le družboslovno in humanistično.
(Ob izdaji knjige Špageti v paradižnikovi omaki, spletna stran Studia humanitatis.)
So naravoslovne znanosti res zaprte v nekakšnem slonokoščenem stolpu čiste vednosti in brez omembe vrednih povezav s človeško stvarnostjo, sredi katere znanstveniki živijo, raziskujejo ter postavljajo hipoteze?
V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Kako ji je to uspelo?
O velikem slovenskem umetniku, ki je menil, da imamo vsi v sebi potencial Leonarda ali Einsteina, vendar se mu le redki posvečajo.
Monumentalni Eseji velikega francoskega misleca in pisca 16. stoletja nam razkrivajo podobo novega, moderni dobi pripadajočega človeka, ki ne zaupa ne avtoriteti svetih ne avtoriteti filozofskih besedil, ampak hoče predvsem misliti s svojo glavo
Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.
Živimo v času, ko nekateri poklici, ki so se uveljavili kot tradicionalni, počasi izginjajo. Poročilo, ki obravnava zaposlovanje v Združenih državah Amerike (primerjalno je narejeno za leti 1910 in 2000), ugotavlja, da je število delavcev v gospodinjskih dejavnostih, kmetijski dejavnosti in v industriji, dramatično upadllo, obenem pa se je v tem času število t.i. strokovnih, menedžerskih, pisarniških, trgovskih in storitvenih delavcev potrojilo. Kot lahko beremo v knjigi antropologa Davida Graeberja, je med njimi precej takih, ki so neproduktivni, vendar zelo dobro plačani.
Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?
Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj
S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da
Bili so časi, ko se napisane besede in narisane podobe v glavah niso mešale, se teple, na svoj način pogovarjale ali ustvarjale oblike sožitja ...
Aristotelova ekonomska misel v delu Ekonomija - avtorstvo tega dela je verjetno kolektivno, ali pa je miselni produkt enega izmed njegovih neznanih učencev - se ukvarja predvsem z urejanjem domačega gospodarstva pa tudi financ na ravni države oz. polis.
V oddaji Kulturni fokus nas zanima, kako naš pogled na svet, spomine in spoznanja oblikujejo čuti. Najprej: glavni dotik s planetom, na katerem živimo, je hoja.
Marta Verginella: v drugi polovici 19. stoletja je postalo jasno, da bo slovensko nacionalno gibanje uspešno le, če bo ženskam pomagalo do izobrazbe in olajšalo njihovo aktivno udejstvovanje v družbeno-kulturnem prostoru
V Berlinu se je, zahvaljujoč divjim nočnim klubom, alternativnim umetnostnim praksam, levičarskemu aktivizmu in nizkim najemninam, oblikovala posebna mestna kultura, ki si jo želijo izkusiti mladi odrasli z vsega sveta
Zakaj upodobitve volkov, lisic, medvedov in drugih živali v ljudskem slovstvu niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled?
Prosto po Tolstoju: Evropski projekti so nesrečni vsak po svoje.
Kako se v približno 650 let stari uprizoritveni tradiciji iz dežele vzhajajočega sonca povezujejo in prepletajo igra, glasba in ples?
Najbrž prvi svetovno pomembni ameriški pisatelj in filozof, ki nam je zapustil prelomno misel, da se ohranitev sveta skriva v divjosti
Z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom o tem, kako je opera v 19. stoletju postala osrednja in množično obiskana umetniška zvrst, kako so se skozi to spreminjale njene značilnosti ter kakšno vlogo je igrala v takratni družbi
Neveljaven email naslov