Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je teolog Franc Grivec naši javnosti kot prvi sistematično predstavil bogato religiozno tradicijo, ki se je skozi stoletja razvila na slovanskem vzhodu?
Kadar govorimo o trajnem ruskem prispevku v evropsko oziroma svetovno kulturno zakladnico, praviloma govorimo o velikih književnikih in skladateljih 19. in 20. stoletja, o Dostojevskem, Tolstoju in Ahmatovi pa o Čajkovskem, Prokofjevu in Stravinskem. In kar velja za evropski, slej ko prej velja tudi za slovenski prostor; zdi se pač, da sta v zadnjem stoletju in še malo v našem intelektualnem okolju kar najbolj odmevali prav ruski literatura in glasba, ki jima najbrž ob bok lahko postavimo še film z Eisensteinom in Tarkovskim na čelu.
Pa vendar to ni vse, kar zvedavim duhovom ponuja slovanska velikanka. Kakor namreč že nekaj časa zgovorno dokazuje založniška dejavnost KUD Logos, so vse pozornosti vredni tudi ruski filozofi in pravoslavni teologi, ki s svojim živim, zavzetim, pogosto presenetljivim pisanjem bralkam in bralcem omogočajo na svež, drugačen način misliti ne le evangeljsko sporočilo nasploh ampak tudi, v nekoliko ožjem smislu, katoliško duhovno-intelektualno tradicijo posebej. Je pa k temu najbrž treba dodati, da pravoslavna misel ni začela vstopati v slovenski intelektualni prostor šele v zadnjem času, s pomočjo omenjene založbe, temveč že precej prej, okoli leta 1920, z znanstveno-raziskovalnim delom dr. Franca Grivca, enega prvih predavateljev na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
No, natanko njegovo zanimanje za rusko pravoslavje, pa je tudi predmet obravnave v najnovejši knjigi, ki je izšla pod okriljem KUD Logos. Gre za razpravo Pravoslavje in ruska kultura v delih Franca Grivca, pod katero se podpisuje dr. Simon Malmenvall, predavatelj tako na ljubljanski Teološki fakulteti kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Monografija je sicer nastala v okviru raziskovalnega projekta Slovenska intelektualna zgodovina v luči sodobnih teorij religija: od ločitve duhov in kulturnega boja do komunistične revolucije, ki ga podpira Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Kakšen je bil torej pionirski prispevek profesorja Grivca k slovenskemu dialogu z vzhodnoslovansko teološko mislijo ter kako je poglobil naše poznavanje in razumevanje ruskega pravoslavja, smo v pogovoru z dr. Malmenvallom preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu.
foto: Trojica ali Abrahamovo gostoljubje, Andrej Rubljov, zgodnje 15. stoletje, izsek (Wikipedia, javna last)
717 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Kako je teolog Franc Grivec naši javnosti kot prvi sistematično predstavil bogato religiozno tradicijo, ki se je skozi stoletja razvila na slovanskem vzhodu?
Kadar govorimo o trajnem ruskem prispevku v evropsko oziroma svetovno kulturno zakladnico, praviloma govorimo o velikih književnikih in skladateljih 19. in 20. stoletja, o Dostojevskem, Tolstoju in Ahmatovi pa o Čajkovskem, Prokofjevu in Stravinskem. In kar velja za evropski, slej ko prej velja tudi za slovenski prostor; zdi se pač, da sta v zadnjem stoletju in še malo v našem intelektualnem okolju kar najbolj odmevali prav ruski literatura in glasba, ki jima najbrž ob bok lahko postavimo še film z Eisensteinom in Tarkovskim na čelu.
Pa vendar to ni vse, kar zvedavim duhovom ponuja slovanska velikanka. Kakor namreč že nekaj časa zgovorno dokazuje založniška dejavnost KUD Logos, so vse pozornosti vredni tudi ruski filozofi in pravoslavni teologi, ki s svojim živim, zavzetim, pogosto presenetljivim pisanjem bralkam in bralcem omogočajo na svež, drugačen način misliti ne le evangeljsko sporočilo nasploh ampak tudi, v nekoliko ožjem smislu, katoliško duhovno-intelektualno tradicijo posebej. Je pa k temu najbrž treba dodati, da pravoslavna misel ni začela vstopati v slovenski intelektualni prostor šele v zadnjem času, s pomočjo omenjene založbe, temveč že precej prej, okoli leta 1920, z znanstveno-raziskovalnim delom dr. Franca Grivca, enega prvih predavateljev na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
No, natanko njegovo zanimanje za rusko pravoslavje, pa je tudi predmet obravnave v najnovejši knjigi, ki je izšla pod okriljem KUD Logos. Gre za razpravo Pravoslavje in ruska kultura v delih Franca Grivca, pod katero se podpisuje dr. Simon Malmenvall, predavatelj tako na ljubljanski Teološki fakulteti kakor na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Monografija je sicer nastala v okviru raziskovalnega projekta Slovenska intelektualna zgodovina v luči sodobnih teorij religija: od ločitve duhov in kulturnega boja do komunistične revolucije, ki ga podpira Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Kakšen je bil torej pionirski prispevek profesorja Grivca k slovenskemu dialogu z vzhodnoslovansko teološko mislijo ter kako je poglobil naše poznavanje in razumevanje ruskega pravoslavja, smo v pogovoru z dr. Malmenvallom preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu.
foto: Trojica ali Abrahamovo gostoljubje, Andrej Rubljov, zgodnje 15. stoletje, izsek (Wikipedia, javna last)
Enolična globalna kultura, ki je vse manj uglašena s človekom in z naravo, se vsiljuje tudi našemu grajenemu prostoru, spodjeda identiteto krajev in spreminja poseljeno krajino.
Kako so se v času med sredino 3. in začetkom 7. stoletja spremenile rimske naselbine – od najmanjših vasi do največjih mest – v širokem prostoru med Jadranom in Donavo, med vzhodnimi Alpami in Črnim morjem?
Kakšno pot je slovenska dramatika prehodila v času, ki Ivana Cankarja ločuje od Simone Semenič?
Nemški vitezi, ki so v visokem srednjem veku začeli pisati pesmi, v katerih so opevali presežno telesno in duhovno lepoto žensk, so si pravzaprav izmislili to, čemur danes rečemo romantično ljubezensko koprnenje
Nekdaj, ko smo bili mi Slovenci še del večje, avstro-ogrske države, so včasih naši, sicer redki znani popotniki, z ljudmi imperialističnega in kolonialističnega Zahoda delili pokroviteljski in superioren odnos, kot so menili, do nerazvitega in statičnega Orienta, v katerega sta jih največkrat vodila avanturizem in radovednost. Naj je šlo za misijonarje, politike, diplomate, znanstvenike ali druge, pa se vseeno niso vsi ujeli v past prevladujočega evolucionističnega mišljenja.
Otroštvo in otroci niso bili vedno center pozornosti pri odraslih, velikokrat zaradi velike smrtnosti med njimi. To ne pomeni, da se njihovi vzgoji in izobrazbi - če so bili starši le dovolj premožni in navadno tudi visokega stanu - niso izdatno posvečali. Plemenit duh v zdravem telesu je, kot vemo, pomenil kulturno civilizacijsko normo in doseganje najvišjega smisla v grški antiki.
To pomlad mineva 70 let od rojstva velikega novosadskega kantavtorja, čigar umetnost je, nedotaknjena, preživela tudi krvavi razpad jugoslovanske države
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Petoviona – kakor se je v antiki imenoval Ptuj – je bila v času principata eno največjih in najpomembnejših rimskih mest onkraj obal Sredozemlja
Čemu današnji antropologi in antropologinje prisluškujejo utripanju lastnih teles in premenam svojih misli med hojo, če pa v bistvu hočejo raziskati, kako živijo in kako si to življenje osmišljajo neki drugi ljudje?
Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi
"Agresija in nasilje nimata istega položaja. Nasilje preči meje drugega, zakaj potem za napad na drugo državo uporabljamo besedo agresija?"
Kako dobrih 2400 let po nastanku Sofoklejeve znamenite tragedije razumeti zagonetno ravnanje glavne junakinje?
Bogata in raznovrstna zbirka Tehniškega muzeja Slovenije, ki prav letos praznuje 70. obletnico delovanja, zgovorno priča o naši preteklosti
Od smrti genialnega Španca – prav mogoče največjega slikarja 20. stoletja – mineva natanko pol stoletja
Pred 170. leti se je rodil nizozemski slikar Vincent van Gogh, nesojeni pastor, a zato zelo velik umetnik, ki je za časa življenja prodal le eno sliko.
Cirkus je bil nekdaj medij, ki je občinstvo oskrboval z modeli spolne, rasne in razredne pripadnosti, vsaj dokler mu tega poslanstva ni speljala kinematografija.
Sinologinja in filozofinja Jana S. Rošker prepričljivo dokazuje, da se pomembne humanistične ideje in koncepti niso razvili le v evropski, ampak tudi v kitajski intelektualni tradiciji
Eden izmed ključev leži v vsemogočni naravi, so modrovali evgeniki, nadaljevali pa z mislijo, da je človek določil samega sebe tudi ob pomoči naravoslovja, z medicino pa bo obvladoval njeno slepo vsemogočnost, tako da naravna selekcija, ki daje prednost bolj prilagodljivim, ne bo edini upravičeni izbor.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Neveljaven email naslov