Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stroji in umetna inteligenca se lahko izpopolnjujejo v nedogled, človeška telesa ostajajo ista

05.05.2023

Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi

V vsakdanjem življenju nas morda bolj kot druga živa bitja obkrožajo aparati in stroji. In medtem ko lahko slednje v nedogled izumljamo in izpopolnjujemo, ostajajo naša telesa ista. Ideje transhumanizma, ki pravijo, da je človeka mogoče izpopolnjevati s tehničnimi in znanstvenimi sredstvi, utelešajo ta pogled in nakazujejo prelomne spremembe. Človek se ne definira več (le) v razliki do živali, temveč vse bolj v razliki do strojev.

To je nekaj stavkov, ki so jih zapisali snovalci nedavnega umetniškega eksperimenta. Pedagoškega inštituta in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je le eden izmed dogodkov skoraj dve leti trajajočega projekta Evropska noč raziskovalcev z naslovom Humanistika, to si ti!, katerega koordinatorica je sicer Filozofska fakulteta. V preseku znanosti in umetnosti išče plasti humanega v času informacijsko – tehnološke dobe. Ukvarja se predvsem z razmerji med človekom in živaljo, čeprav so stroji, predvsem pa umetna inteligenca, ta odnos, kot je jasno iz zapisa, zelo spremenili. Se bomo vrnili domov, se začeli znova bolj posvečati naši človeški večplastnosti, ekosistemu in omejili znanost, ali pa bomo iznašli nove opredelitve za obstoječ živ in neživ svet, ter prepustili našo ustvarjalnost, zavest, zmožnosti, sposobnosti, občutja, spomine, identiteto v nekakšno knjižnico umetne inteligence, ji prepustili vladanje in manipulacijo z nami? V oddaji Kulturni fokus sodelujejo: dr. Valerija Vendramin, doktorica ženskih študij, zaposlena pa je kot znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, doc dr. Igor Bijuklič, zaposlen kot znanstveni sodelavec na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani in kot zunanji sodelavec na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem ter doc. dr. Primož Turk, ki prihaja s Fakulteta za humanistične študije, z Oddelka za medijske študije Univerze na Primorskem. 


Kulturni fokus

723 epizod


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

Stroji in umetna inteligenca se lahko izpopolnjujejo v nedogled, človeška telesa ostajajo ista

05.05.2023

Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi

V vsakdanjem življenju nas morda bolj kot druga živa bitja obkrožajo aparati in stroji. In medtem ko lahko slednje v nedogled izumljamo in izpopolnjujemo, ostajajo naša telesa ista. Ideje transhumanizma, ki pravijo, da je človeka mogoče izpopolnjevati s tehničnimi in znanstvenimi sredstvi, utelešajo ta pogled in nakazujejo prelomne spremembe. Človek se ne definira več (le) v razliki do živali, temveč vse bolj v razliki do strojev.

To je nekaj stavkov, ki so jih zapisali snovalci nedavnega umetniškega eksperimenta. Pedagoškega inštituta in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je le eden izmed dogodkov skoraj dve leti trajajočega projekta Evropska noč raziskovalcev z naslovom Humanistika, to si ti!, katerega koordinatorica je sicer Filozofska fakulteta. V preseku znanosti in umetnosti išče plasti humanega v času informacijsko – tehnološke dobe. Ukvarja se predvsem z razmerji med človekom in živaljo, čeprav so stroji, predvsem pa umetna inteligenca, ta odnos, kot je jasno iz zapisa, zelo spremenili. Se bomo vrnili domov, se začeli znova bolj posvečati naši človeški večplastnosti, ekosistemu in omejili znanost, ali pa bomo iznašli nove opredelitve za obstoječ živ in neživ svet, ter prepustili našo ustvarjalnost, zavest, zmožnosti, sposobnosti, občutja, spomine, identiteto v nekakšno knjižnico umetne inteligence, ji prepustili vladanje in manipulacijo z nami? V oddaji Kulturni fokus sodelujejo: dr. Valerija Vendramin, doktorica ženskih študij, zaposlena pa je kot znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, doc dr. Igor Bijuklič, zaposlen kot znanstveni sodelavec na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani in kot zunanji sodelavec na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem ter doc. dr. Primož Turk, ki prihaja s Fakulteta za humanistične študije, z Oddelka za medijske študije Univerze na Primorskem. 


14.06.2024

Naravoslovje v političnem, ekonomskem, ideološkem in kulturnem kontekstu modernega sveta

So naravoslovne znanosti res zaprte v nekakšnem slonokoščenem stolpu čiste vednosti in brez omembe vrednih povezav s človeško stvarnostjo, sredi katere znanstveniki živijo, raziskujejo ter postavljajo hipoteze?


07.06.2024

Ruski literarni čudež

V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Kako ji je to uspelo?


31.05.2024

Resnica je to, kar kaže umetnikova zavest: Jože Ciuha - 100 let

O velikem slovenskem umetniku, ki je menil, da imamo vsi v sebi potencial Leonarda ali Einsteina, vendar se mu le redki posvečajo.


24.05.2024

Michel de Montaigne, esejist, ki je v 16. stol. »izumil« novoveškega, modernega človeka

Monumentalni Eseji velikega francoskega misleca in pisca 16. stoletja nam razkrivajo podobo novega, moderni dobi pripadajočega človeka, ki ne zaupa ne avtoriteti svetih ne avtoriteti filozofskih besedil, ampak hoče predvsem misliti s svojo glavo


17.05.2024

Ljubezen ustvari ljubezen?

Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.


10.05.2024

Družba dela in njeni bulšihti

Živimo v času, ko nekateri poklici, ki so se uveljavili kot tradicionalni, počasi izginjajo. Poročilo, ki obravnava zaposlovanje v Združenih državah Amerike (primerjalno je narejeno za leti 1910 in 2000), ugotavlja, da je število delavcev v gospodinjskih dejavnostih, kmetijski dejavnosti in v industriji, dramatično upadllo, obenem pa se je v tem času število t.i. strokovnih, menedžerskih, pisarniških, trgovskih in storitvenih delavcev potrojilo. Kot lahko beremo v knjigi antropologa Davida Graeberja, je med njimi precej takih, ki so neproduktivni, vendar zelo dobro plačani.


03.05.2024

Utopija, spektakel in propaganda v (sovjetskem) znanstveno-fantastičnem filmu

Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?


18.04.2024

Rojstvo japonskega naroda iz duha rdeče četrti

Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj


12.04.2024

Mladen Dolar: Vedno so mi bili všeč ekstremni tipi literature in filozofije. Resnica je vedno v skrajnosti.

S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta


05.04.2024

»Že stari Grki so priporočali, naj ima pes kratko ime, ki nakazuje hitrost, pogum ali moč.«

Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da


29.03.2024

Risba, slika, ilustracija, strip, film, čustvenček in konec vladavine teksta?

Bili so časi, ko se napisane besede in narisane podobe v glavah niso mešale, se teple, na svoj način pogovarjale ali ustvarjale oblike sožitja ...


22.03.2024

Preudarna uporaba virov, starogrško pojmovanje blagostanja

Aristotelova ekonomska misel v delu Ekonomija - avtorstvo tega dela je verjetno kolektivno, ali pa je miselni produkt enega izmed njegovih neznanih učencev - se ukvarja predvsem z urejanjem domačega gospodarstva pa tudi financ na ravni države oz. polis.


15.03.2024

Vsi ljudje smo radovedni, a svet želimo raziskati tudi čutno

V oddaji Kulturni fokus nas zanima, kako naš pogled na svet, spomine in spoznanja oblikujejo čuti. Najprej: glavni dotik s planetom, na katerem živimo, je hoja.


08.03.2024

Kaj slovensko narodno gibanje dolguje ženski emancipaciji?

Marta Verginella: v drugi polovici 19. stoletja je postalo jasno, da bo slovensko nacionalno gibanje uspešno le, če bo ženskam pomagalo do izobrazbe in olajšalo njihovo aktivno udejstvovanje v družbeno-kulturnem prostoru


01.03.2024

»Sodobni Berlin je kraj večne adolescence«

V Berlinu se je, zahvaljujoč divjim nočnim klubom, alternativnim umetnostnim praksam, levičarskemu aktivizmu in nizkim najemninam, oblikovala posebna mestna kultura, ki si jo želijo izkusiti mladi odrasli z vsega sveta


23.02.2024

Človek je najhujša zver

Zakaj upodobitve volkov, lisic, medvedov in drugih živali v ljudskem slovstvu niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled?


13.02.2024

»Poprojektni učinki včasih živijo kot zombiji, so napol živi in napol mrtvi«

Prosto po Tolstoju: Evropski projekti so nesrečni vsak po svoje.


09.02.2024

Gledališče nō, ključ do razumevanja japonske estetike

Kako se v približno 650 let stari uprizoritveni tradiciji iz dežele vzhajajočega sonca povezujejo in prepletajo igra, glasba in ples?


02.02.2024

Henry David Thoreau ali kako prepoznati vsenavzočnost božanskega v naravi

Najbrž prvi svetovno pomembni ameriški pisatelj in filozof, ki nam je zapustil prelomno misel, da se ohranitev sveta skriva v divjosti


26.01.2024

Od glasbene tovarne do umetniškega genija: opera v 19. stoletju

Z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom o tem, kako je opera v 19. stoletju postala osrednja in množično obiskana umetniška zvrst, kako so se skozi to spreminjale njene značilnosti ter kakšno vlogo je igrala v takratni družbi


Stran 1 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov