Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kulturni fokus

727 epizod

Kulturni fokus

727 epizod


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

07.10.2016

Liam Young o pametnih mestih prihodnosti

V preteklih tisočletjih so izkušnjo mestnega življenja določale predvsem monumentalne zgradbe javnega značaja; človeške drame so se vse do današnjih dni odvijale na križišču med vladarjevo palačo, katedralo, sodiščem, tržnico, tovarno, gledališčem in parkom. Mednarodno priznani britanski spekulativni arhitekt in urbanist, Liam Young, pa je prepričan, da bodo že v bližnji prihodnosti same zgradbe postale manj pomembne od načina, kako jih bomo vpeli v vseprežemajočo, interaktivno informacijsko mrežo, ki bo na voljo javnosti 21. stoletja. Mesta prihodnosti bodo, drugače rečeno, pametna, ali pa jih ne bo. Toda kaj to resnično pomeni? Kako se bo življenje v takih mestih spremenilo? Se bomo sploh še zadrževali v barih, na ulicah in trgih ali pa nam bo zadoščalo kramljanje po internetu? Nas bo na vsakem koraku nadziral tehnološki veliki brat? – Odgovore smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom je bil Liam Young. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons


28.10.2016

Muzeji in nove dobe

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


30.09.2016

Epizodični spomin

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


23.09.2016

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Kdo vendar ne pozna Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, tistih debelih knjig z belimi platnicami in rdečimi naslovnimi črkami, v katerih so objavljeni ne le literarni biseri Vodnika, Prešerna, Tavčarja, Cankarja, Župančiča in drugih književnikov, ampak tudi njihova publicistična besedila pa njihovi dnevniki, pisma in spomini, pravzaprav vse, kar so kdaj zapisali in se je ohranilo do danes. V letu 2016 mineva že sedemdeset let, odkar so izšli prvi zvezki v tej zbirki, brez katere si naši literarni znanstveniki skoraj ne znajo več predstavljati svojega dela, saj so vse knjige, zbrane v Zbranih delih, bogato komentirane in brezhibno opremljene s popolnim znanstveno-kritičnim aparatom. Videti je torej, da Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev predstavljajo enega najbolj ambicioznih in najbolj rigoroznih znanstvenih projektov na Slovenskem danes, pravcati intelektualni zaklad nacionalnega pomena. Obenem pa ne gre spregledati, da se je število bralcev te zbirke v desetletjih precej zmanjšalo; če so Cankarja nekoč tiskali v 8000 izvodih, knjige avtorjev, ki izhajajo danes – med drugim gre za Vladimirja Bartola, Edvarda Kocbeka in Zofko Kveder – natisnejo v vsega 300 izvodih. Je projekt Zbranih del potemtakem ogrožen; se je njegovemu osnovnemu konceptu iztekel čas? Bi bilo v prihodnje te knjige smotrno izdajati predvsem v elektronski obliki? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom je bil dr. Matija Ogrin, urednik Zbranih del. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


16.09.2016

Roald Dahl

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


09.09.2016

Festival Indigo

Koliko moči ima danes lahko festival? Ali lahko ideje, ki ji predstavlja, zaživijo samostojno življenje in pustijo trajno sled tudi v družbi širše? Novi festival sodobnih idej Indigo, ki od srede poteka v Ljubljani, si je nedvomno zastavil tak ambiciozen cilj. S povezovanjem različnih institucij in kreativnih posameznikov ter vzpostavljanjem novih platform za predstavljanje in razvijanje idej v umetnosti, kulturi, medijih, glasbi, filmu, gledališču in oblikovanju skuša prestopati meje med različnimi kulturnimi sferami in odpirati nove perspektive. O viziji festivala Indigo v tokratnem Kulturnem fokusu s snovalci festivala Indigo Blažem Peršinom, Markom Maršićevićem in Janijem Pirnatom.. Foto:MGML


02.09.2016

Kritični strip

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


26.08.2016

Christopher Marlowe

François Villon, lord Byron, Paul Verlaine, Venedikt Jerofejev, William Burroughs … Zgodovina književnosti pozna kar nekaj povsem genialnih ustvarjalcev, ki jih je njihova divja, neukročena narava pripeljala v resna navzkrižja bodisi z nenapisanimi moralno-etičnimi normami svojih sodobnikov bodisi z zakonom. Še najraje, seveda, kar z obema. A obenem ne gre spregledati, da je na teh slabih fantih svetovne literature tudi nekaj neustavljivo intrigantnega in privlačnega. No, enemu izmed njih, angleškemu elizabetinskemu dramatiku in pesniku, Christopherju Marlowu, smo se v pogovoru z anglistom dr. Andrejem Zavrlom posvetili v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: domnevni portret Christopherja Marlowa (Wkipedia)


19.08.2016

Srednji vek

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


12.08.2016

V obljubljeno deželo - Slovenke v ZDA

Združene države Amerike seveda nikoli niso bile Indija Koromandija, kjer bi se cedila le med in mleko. Pogosto pa so vendarle ponujale bistveno boljše življenjske pogoje kakor Evropa. Zgodovinarji tako ocenjujejo, da se je v 19. in 20. stoletju samo iz slovenskih dežel v Ameriko – predvsem v zvezne države Ohio, Pennsylvania in Illinois – izselilo kar pol milijona ljudi. In če je naše zgodovinopisje doslej pod drobnogled jemalo predvsem izkušnje ameriških Slovencev, zdaj z razstavo V obljubljeno deželo – Slovenke v ZDA, ki je v začetku poletja vrata odprla v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici, naposled prihajajo ženske. Usodam Slovenk, ki so svoj boljši jutri poiskale na oni strani velike luže, smo se posvetili tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom je bila Helena janežič, v NUK-u vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije, ki je skupaj z Veroniko Potočnik in Špelo Velikonja razstavo V obljubljeno deželo tudi postavila. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. na fotografiji: porterti ameriških Slovenk na razstavi V obljubljeno deželo (Goran Dekleva)


05.08.2016

Staroselci

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


29.07.2016

Bratje ali tujci?

Ob obisku predsednika Ruske federacije, Vladimirja Putina, v Sloveniji je v tokratnem Kulturnem fokusu beseda tekla o zgodovini slovensko-ruskih kulturnih stikov. Ti so bili dolgo le sporadični – to pravzaprav ni presenetljivo, če pomislimo, da geografija tu ni bila v nikakršno pomoč, saj smo Slovenci vendarle najbolj zahoden, Rusi pa najbolj vzhoden slovanski narod –, toda od napoleonskih vojn naprej je obseg teh stikov nezadržno naraščal. Pri tem sicer ne gre spregledati, da vselej le ni šlo gladko; politika je tu namreč vselej igrala pomembno vlogo. Sredi devetnajstega stoletja denimo, ko je bilo med našimi pradedi in prababicami čutiti močno panslovansko navdušenje, pa, seveda, takoj po drugi svetovni vojni je bilo umetnikov in znanstvenikov, ki so posredovali med obema narodoma, veliko. Nasprotno je bilo po koncu prve svetovne vojne pa ob izteku hladne vojne interesa za izmenjevanje in posredovanje bistveno manj. Toda v vsakem primeru so se zgodbe, ki so se v stoletjih spisale na razdalji med Rusijo in Slovenijo, sila zanimive. Podrobneje smo jih predstavili v pogovoru z zgodovinarjem in rusistom Simonom Malmevallom. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ruska kapelica na Vršiču (Wikipedia)


22.07.2016

Življenje v gozdu

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


15.07.2016

Odmevi Afrike

Slovenci danes s precejšnjim zanimanjem in občudovanjem spremljamo poročila o humanitarnem in pastirskem delu Pedra Opeke in drugih naših misijonarjev v Afriki. Z denarnimi donacijami in drugo materialno podporo jim tudi rade volje pomagamo pri zahtevnem delu. Vendar bi se motil, kdor bi mislil, da slovenski misijonarji odhajajo na črno celino šele v zadnjih, globaliziranih letih ali desetletjih, ko je širokih poti, ki vodijo v Afriko, bistveno več kot v preteklosti. Kakor namreč dokazuje razstava Odmevi Afrike: Družba sv. Petra Klaverja za afriške misijone in njeno delovanje v Ljubljani v prvi polovici 20. stoletja, ki je svoja vrata odprla sredi julija v stiškem Muzeju krščanstva na Slovenskem, so duhovniki in redovnice iz Slovenije odhajali misijonarit v dežele med delto Nila in Rtom dobrega upanja že precej prej. Kakšno zgodbo so ti misijonarji med obema svetovnima vojnama pravzaprav izpisali v Afriki in na kakšen način so to celino predstavili svojim rojakom, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Pred mikrofonom smo tako gostili kustosa afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, dr. Marka Freliha, ki je soavtor razstave v Stični. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


08.07.2016

Ivana Kobilca

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


01.07.2016

Uroš Zupan

Uroš Zupan velja za bržčas najpomembnejše slovensko pesniško ime po osamosvojitvi. V tem smislu je v spremni besedi h knjigi Mi se vrnemo zvečer, antologiji mlade slovenske poezije, nastale med letoma 1990 in 2003, literarni zgodovinar Matevž Kos že pred dobrim desetletjem zapisal, da so "metamorfoze Zupanovega pesništva tudi koraki na poti, ki jo je mlada slovenska poezija prehodila v devetdesetih in še čez". Ta sodba menda tudi danes, 25 let po izidu Zupanovega prvenca, še vedno drži. S Sutrami, z Reko, Odpiranjem delte, Nasledstvom, Nafto, Lokomotivami, Jesenskim listjem, Copati za hojo po Kitajski in z Obliko raja je namreč Zupan izpisal globoko izviren pesniški opus, ki je številne navdušil, spet druge raztogotil, tako rekoč nikogar pa ni pustil brezbrižnega ali nevtralnega. Literarni kritiki in zgodovinarji so kot ključne lastnosti Zupanovega pesništva sicer opredelili tele njegove poteze: odklanjanje zastrte, nerazumljive metaforike, značilne za visoki modernizem; stvaren, pogovoren, izpovedno precej neposreden jezik, poln vizualno nazornih podob; dolg, valujoč verz, za katerega se zdi, da ga je Zupan prevzel iz ameriške poetske tradicije; nostalgično iskanje izgubljenega otroštva, ki se za nazaj kaže kot doba, v katerem čas preprosto ni odtekal; precej odločno, ironično priostreno zavračanje iz tradicije dobro znane figure genialnega pesnika, ki naj s svojim delom lastnoročno odreši slovenski narod. Pa s temi lastnostmi svojega pisanja navsezadnje ni prepričal le slovenskih bralk in bralcev – prav pred nedavnim je, denimo, v Krakovu prejel ugledno nagrado Wisławe Szymborske za najboljšo poezijo, prevedeno v poljščino v lanskem letu. Ker pa je približno istočasno pri Cankarjevi založbi izdal še svojo najnovejšo pesniško zbirko, Avtomobilski bluz, je bil čas kar pravi, da smo Uroša Zupana povabili pred mikrofon Kulturnega fokusa in preverili, kaj se je v četrt stoletja ustvarjanja pravzaprav spremenilo v njegovi poeziji, kako nastajajo njegove pesmi in, ne nazadnje, zakaj mora pesnik, če želi dobro pisati, predvsem veliko brati. Z Urošem Zupanom se je pogovajal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


17.06.2016

Čipke

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


10.06.2016

Jasmin B. Frelih

Kdaj lahko neko literarno delo – pesem, kratko zgodbo ali roman – označimo kot prepričljivo, kot tehtno, kot dobro? – Slej ko prej takrat, ko je napisano tekoče in vešče, celo umetelno; ko bralke in bralci lahko vstopimo v svet, ki ga vzpostavljajo zapisane besede, in verjamemo, da ta svet ni le papirnat, temveč ga lahko tudi vohamo in otipamo in okusimo; ko se nam zdi, da med branjem izmišljene zgodbe pravzaprav poglabljamo svoje razumevanje oziroma doživljanje resničnega sveta. Jasmin B. Frelih je – pri vsega tridesetih – avtor dveh takih literarnih del. Najprej je tu, seveda, Na/pol, tridelni roman iz postapokaliptičnega sveta, ki je pred poltretjim letom prejel nagrado za najboljši prvenec, bil nato nominiran za kritiško sito in kresnika, no, pred kakima dvema tednoma pa je pobral še nagrado Evropske Unije za književnost. Potem pa so tu še lanskoletne, za kritiško sito nominirane Ideoluzije, v katerih je pisatelj zbral svoje kratkoprozno pisanje zadnjih desetih let. In ob prebiranju teh zgodb so kritiki začeli govoriti o nenavadni daljnovidnosti Frelihovega pisanja. Pa pri tem niso mislili preprosto na to, da je avtor že leta 2010, še pred začetkom vojne v Siriji torej, spisal Fajdo, kratko zgodbo o beguncih z Bližnjega vzhoda, ki preplavljajo Slovenijo, ampak da je v tej zgodbi skoraj do pike natančno uganil argumente, besednjak in retoriko, ki so jih potem v javni debati o beguncih dejansko uporabljali tako tisti, ki so hoteli naše državne meje tesneje zapreti, kakor oni drugi, ki so jih želeli še bolj odpreti. Kako neki pisatelj takole zatipa utrip časa? Kako ga nato prevede v besede in stavke? In če Frelihovo pisanje dejansko za pet let prehiteva aktualno resničnost, tedaj se menda lahko – seveda ne brez nelagodja – vprašamo, o čem neki avtor piše danes? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z Jasminom B. Frelihom pretresali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva foto: Goran Dekleva


03.06.2016

Kristian Novak

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


27.05.2016

Izidor Cankar, mojster dobro zasukanih stavkov

V mesecu, ki se počasi izteka, smo veliko govorili o Ivanu Cankarju. To je razumljivo, saj smo desetega maja obeleževali 140-to obletnico rojstva našega največjega pisatelja in dramatika. Toda pri tem, se zdi, nas je premišljevanje o Hlapcih pa o dolini Šentflorjanski in tisti znameniti skodelici kave tako zaposlilo, da smo večidel spregledali jubilej nekega drugega pomembnega protagonista slovenske kulturne zgodovine. Pred 130-imi leti, 22. aprila 1886, se je namreč v Šidu v Sremu rodil bratranec Ivana Cankarja, umetnostni zgodovinar, prevajalec, urednik, diplomat in pisatelj Izidor Cankar. Med literarnimi sladokusci bi sicer le težko našli koga, ki se ne bi strinjal z oceno, da je roman S poti, osrednje literarno delo Izidorja Cankarja, še vedno eden najboljših romanov, kadarkoli napisanih v slovenskem jeziku, toda kronična luknjičavost našega kolektivnega spomina je tega moža, ki je na noge pomagal postaviti tako Narodno kakor Moderno galerijo pa tudi Oddelek za umetnostno zgodovino na ljubljanski Univerzi ter, za dobro mero, še slovenski P.E.N., navsezadnje zagrnila s precej debelo tančico pozabe. Tako je, kot rečeno, obletnica njegovega rojstva minila precej neopaženo. Pomembno izjemo v tem kontekstu pa slej ko prej predstavlja literarni album Izidor Cankar – mojster dobro zasukanih stavkov, ki je izšel pri Mladinski knjigi. Prav o tej knjigi je beseda tekla tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Pred mikrofonom smo gostili prevajalko in prizadevno raziskovalko slovenske kulturne zgodovine, posebej njenih spregledanih in zamolčanih junakinj in junakov, Alenko Puhar. Čeprav so ji pomagali še Irene Mislej pa Luka Vidmar, Bernard Nežmah, Igor Grdina, Željko Oset, Milček Komelj in Aleš Mave, je prav naša tokratna gostja življenju in delu Izidorja Cankarja posvečeni literarni album zasnovala, ga uredila in zanj spisala tudi najobsežnejšo razpravo. Z Alenko Puhar se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


Stran 20 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov