Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden najbolj uspešnih slovenskih romanov tega tisočletja roman Čefurji raus!, za katerega je njegov avtor Goran Vojnovič dobil nagrado Prešernovega sklada in kresnika za najboljši roman leta, je ta teden dobil nadaljevanje. Roman Đorđič se vrača se nadaljuje približno deset let po tem, ko se je prvi roman končal. Miha Švalj je Gorana Vojnoviča poklical in ga med drugim vprašal, ali ta roman morda kolateralna škoda oziroma ena od redkih pozitivnih posledic tega 'korona leta'…
Goran Vojnović o novem romanu Đorđič se vrača, ki je nadaljevanje enega najuspešnejših slovenskih romanov tega tisočletja Čefurji raus!
Eden najuspešnejših slovenskih romanov tega tisočletja Čefurji raus!, za katerega je njegov avtor Goran Vojnović dobil nagrado Prešernovega sklada in kresnika za najboljši roman leta, je ta teden dobil nadaljevanje. Roman Đorđič se vrača se nadaljuje približno deset let po tem, ko se je prvi roman končal. Ali je ta roman morda kolateralna škoda oziroma ena od redkih pozitivnih posledic tega koronskega leta, njegov pisatelj odgovarja:
"To zgodbo sem začel pisati pred epidemijo, ampak mi je ta omogočila, da sem se lahko romanu v celoti posvetil. Sprožilcev, zakaj sem začel pisati ta roman, je bilo več. Eden izmed njih je bil zagotovo ta, da sem iskal način, kako izraziti občutke, ki jih doživljamo zadnjih deset let, v Sloveniji in širše. Zdi se mi, da gremo v napačno smer – od finančne do migrantske krize. Nekako se vračamo v čase nacionalne nestrpnosti, populizma, obupa. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da je morda Marko Đorđič, njegov svet in svet njegovih junakov, jezik, s katerim se izraža, način, s katerim lahko najlažje izrazim to, kar čutim."
Eden najbolj uspešnih slovenskih romanov tega tisočletja roman Čefurji raus!, za katerega je njegov avtor Goran Vojnovič dobil nagrado Prešernovega sklada in kresnika za najboljši roman leta, je ta teden dobil nadaljevanje. Roman Đorđič se vrača se nadaljuje približno deset let po tem, ko se je prvi roman končal. Miha Švalj je Gorana Vojnoviča poklical in ga med drugim vprašal, ali ta roman morda kolateralna škoda oziroma ena od redkih pozitivnih posledic tega 'korona leta'…
Goran Vojnović o novem romanu Đorđič se vrača, ki je nadaljevanje enega najuspešnejših slovenskih romanov tega tisočletja Čefurji raus!
Eden najuspešnejših slovenskih romanov tega tisočletja Čefurji raus!, za katerega je njegov avtor Goran Vojnović dobil nagrado Prešernovega sklada in kresnika za najboljši roman leta, je ta teden dobil nadaljevanje. Roman Đorđič se vrača se nadaljuje približno deset let po tem, ko se je prvi roman končal. Ali je ta roman morda kolateralna škoda oziroma ena od redkih pozitivnih posledic tega koronskega leta, njegov pisatelj odgovarja:
"To zgodbo sem začel pisati pred epidemijo, ampak mi je ta omogočila, da sem se lahko romanu v celoti posvetil. Sprožilcev, zakaj sem začel pisati ta roman, je bilo več. Eden izmed njih je bil zagotovo ta, da sem iskal način, kako izraziti občutke, ki jih doživljamo zadnjih deset let, v Sloveniji in širše. Zdi se mi, da gremo v napačno smer – od finančne do migrantske krize. Nekako se vračamo v čase nacionalne nestrpnosti, populizma, obupa. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da je morda Marko Đorđič, njegov svet in svet njegovih junakov, jezik, s katerim se izraža, način, s katerim lahko najlažje izrazim to, kar čutim."
Danes, včeraj in jutri zgodovina piše, je pisala in bo pisala manjše in večje zgodbe. Nekaj tistih spregledanih, morda z obrobja, morda pa s prepiha, bomo lahko ob torkih ob 20.00 na prvem sporedu TV Slovenija spremljali v šestdelni dokumentarni seriji Zgodbe s prepiha. Gre za zahteven, delno animiran projekt šestih zgodb iz zgodovine Ljubljane, od zadnje čarovnice Anice Gorjup, ki je bila sežgana na grmadi, pa do razburljivega življenja velikega umetnika karikatur Hinka Smrekarja.
Nina Zagoričnik se javlja iz 77. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Za zlato palmo se letos poteguje 22 filmov, ki jih ocenjuje žirija pod vodstvom režiserke Grete Gerwig. Dobitnika in preostale nagrajence bodo razglasili v soboto. Kakšno je dogajanje v francoski meki filmov?
Vsa slovenska vozila potujočih knjižic na leto prevozijo 131 tisoč kilometrov, kar je več, kot če bi trikrat obkrožila svet. Obiskuje jih 20 tisoč članov, ki si na leto izposodijo približno 700 tisoč enot gradiva. Obiskujejo 830 postajališč v 90-ih slovenskih občinah in 15 postajališč na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji. Ljubljanska in mariborska potujoča knjižnica letos zaznamujeta 50 let delovanja, prvi bibliobus pa je na slovenske ceste zapeljal leta 1973 v Kopru. Kakšen je vozni park slovenskih potujočih knjižnic in kako drugačno je delo v potujoči knjižnici od dela v navadni, smo izvedeli tudi na Festivalu potujočih knjižnic, ki je potekal prejšnji četrtek v Ljubljani.
Začenja se 77. mednarodni filmski festival v francoskem Cannesu. Na festival se je v uradni tekmovalni program uvrstila tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel zamolčati režiserja in scenarista Nebojše Slijepčevića. Sicer pa tudi letošnji dogodek, na katerem bosta premierno prikazana epski Megalopolis Francisa Forda Coppole ter saga Kevina Costnerja Horizon: An American Saga, pričakuje številne filmske zvezde svetovnega slovesa.
V Atriju ZRC SAZU v Ljubljani je do nedelje, 19. maja, na ogled razstava fotografij z naslovom Po deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom predvsem na območju Bosne in Hercegovine. Razstava je nastala ob zagonu projekta Unde venis, ki naj bi razvozlal enigmo te izredne dediščine, ki je od leta 2016 na seznamu Unescove kulturne dediščine.
Med 6. in 8. majem se v Hiši filma v Gorici obeta tretja izvedba simpozija Vzhod/Zahod Meja skozi film in zgodovino, ki prek gibljivih podob raziskuje avdiovizualno dediščino ob slovensko-italijanski meji. Letos se osredotoča na pomen lokalnih filmskih kultur in čezmejnih filmskih praks ter vlogo televizije v širšem čezmejnem prostoru.
V Celju je v novi podobi zasijala Pelikanova hiša. Gre za stavbo, v kateri je več desetletij živel in deloval znameniti celjski fotograf čeških korenin, Josip Pelikan. Med drugim so v njej uredili Pelikanove delovne prostore ter družinsko stanovanje, saj želijo izjemno fotografsko dediščino predstaviti tudi širši javnosti.
Pri založbi Učila je izšel biografski roman Whitney Houston: pevka, ki je z glasom očarala svet. Prvenec nemške avtorice Hanne Faber ni običajen biografski roman. Eno najuspešnejših pevk vseh časov je želela predstaviti iz bolj osebne perspektive, saj javnost v resnici nikoli ni izvedela, kdo je Whitney Houston kot oseba. Z nelinearnim pripovedovanjem zgodb pisateljica poskrbi za dramatično napetost in bralca drži v pričakovanju do konca.
Krstna uprizoritev igre Teci, Maša, teci, igralke, dramatičarke in pisateljice Drage Potočnjak, govori o sodobni družini slovenskega tajkuna, nekdanjega ministra in osamosvojitelja. Avtorico je zanimal notranji ustroj družine, ker kot pravi, država je na nek način povečana družina in skozi to lahko prepoznamo današnjo stvarnost. Nina Šorak, režiserka uprizoritve na Malem odru Mestnega gledališča ljubljanskega upa, da celoten kontekst odpira več ko samo neko družbeno politično dramo, da odpira neka vprašanja in da vzpostavlja naš odnos do tega, saj dramsko dogajanje ni šele od danes.
Mesto rdečega prahu je vzdevek, ki se je kar nekaj desetletij držal Jesenic in ki danes zagotovo ne velja več, saj že pogled na dolino pokaže, da je rdeči prah že zdavnaj preraslo zelenje. Jesenice marsikdo povezuje tudi s priseljevanjem, da je to mesto, v katero se je v 60. letih prejšnjega stoletja priselilo veliko delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije, in seveda s hokejem.
V Mestnem muzeju Ljubljana si vse do 23. februarja prihodnje leto lahko ogledate razstavo Od korzeta do žaketa: Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950. Razstava je zasnovana kot sprehod skozi zgodovino oblačenja in združuje približno štiristo kosov iz tekstilne zbirke muzeja.
Beneški bienale je bil ustanovljen leta 1895 kot mednarodna razstava umetnosti mesta Benetke. Že prvo leto je dosegel svetovno prepoznavnost z več kot 200.000 obiskovalci, sodelovali pa so umetniki iz šestnajstih držav. Leta 1932 se mu je prvi pridružil Mednarodni filmski festival, ki je danes najstarejši filmski festival na svetu. Dve leti pozneje se je pridružil še Mednarodni gledališki festival, po drugi svetovni vojni pa tudi plesni in glasbeni ter bienale arhitekture. Po šestih desetletjih ostaja Beneški bienale največja svetovna razstava sodobne vizualne umetnosti. Zakaj je Beneški bienale še vedno pomemben in kakšen pomen ima v današnjem času?
Na odru Male Drame so prejšnji teden krstno uprizorili črno komedijo Te igre bo konec avtorja Matjaža Zupančiča, ki je predstavo tudi režiral. To bo tudi zadnja premiera v dvorani, ki je po prenovi stavbe ne bo več. Zupančičeva igra, nominirana za nagrado Slavka Gruma 2023, prinaša duhovit in pronicljiv pogled na apokaliptične čase, v katerih živimo, uprizoritev pa je svojevrsten hommage Mali drami, ki je v skoraj šestih desetletjih delovanja postala institucija zase in s to zadnjo premiero zaključila svoje delovanje.
Prejšnji četrtek se je končal 61. knjižnega sejma otroških knjig Bologna, ki vsako leto ponuja priložnost predstavitve otroške in mladinske literature za založnike in ilustratorje z vsega sveta. Posebno priložnost je letos imela Slovenija kot častna gostja, ki se je na sejmu promovirala z razstavo ilustratorskih del petinpetdesetih slovenskih umetnikov s simboličnim naslovom 'In kaj sledi potem'.
Prejšnji teden se je v Ljubljani začel že tradicionalni festival dijaške umetnosti, ki nosi ime Transgeneracije. Namen festivala je spodbujanje dijakov na vseh področjih umetniškega izražanja. V prvem delu dogajanja smo si lahko v Cankarjevem domu ogledali deset gledaliških in plesnih produkcij dijakov iz cele države. Program gledaliških in plesnih predstav se je sicer že zaključil, sledi mu razstava likovnih, fotografskih in videodel, ki bo na ogled med 15. in 20. aprilom v sprejemni dvorani Cankarjevega doma.
Slovenija je častna gostja na največjemu sejmu otroške in mladinske literature na svetu, kjer je nastopila s številnimi slovenskimi založniki, uredniki, literati, prevajalci in seveda ilustratorji. Na tem sejmu se že vrsto let in tudi letos samostojno predstavljata založbi Mladinska knjiga in Morfem, nacionalno stojnico pa so morali dodatno povečati, da so omogočili prostor tudi založbam KUD Sodobnost International, Muck Blažina, Pivec, Zala, Malinc, Miš in Sanje.
V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade za dosežke na področju umetnosti in kulture. Nagrado za življenjsko delo je prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Glazerjeve listine za posamezne dosežke akademski slikar Gregor Pratneker, ena najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Nika Gorič in muzejski svetovalec Uroš Dokl, ki je v prostor umestil in v muzejski arhiv zapisal zgodovino rolkanja v štajerski prestolnici.
Na drugega aprila, dan rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, med drugim zaznamujemo mednarodni dan knjig za otroke.
Blizu glavnega mesta Srbije je naselje Vinča, kjer je v prazgodovini živela družba, znana po svojem poselitvenem vzorcu, ritualnem vedenju in kmetijski tehnologiji. A Vinča, ki je tako rekoč del Beograda, je večkrat omenjena ne zaradi vinčanske neolitske kulture, ampak zaradi raziskovalnega jedrskega reaktorja, v katerem so se jugoslovanski znanstveniki ukvarjali s projektom atomske bombe.
Branje pesmi nam lahko da nekaj presenetljivega: vdahnemo besede, izdahnemo izkušnjo. Besede nekoga drugega se nas dotaknejo, povzročijo spremembo, za hip morda tudi mi vidimo, razumemo več. Tako je v slovenski poslanici ob svetovnem dnevu poezije razmišljala pesnica Veronika Dintinjana. Po državi so se vrstila javna branja poezije in povezala je tudi Maribor, kjer pa se ta svetovni dan ne prepleta le z začetkom pomladi, ampak tudi z rojstnim dnevom ruškega pesnika Janka Glazerja. Občina Maribor Glazerjeve nagrade, najvišja občinska priznanja na področju kulture podeljuje od leta 1987. Letošnjo za življenjsko delo bo 5. aprila, ko podelijo tudi Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v krajšem časovnem obdobju, prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec.
Neveljaven email naslov