Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine.
Od leta 1973 pa ima v gradu sedež Galerija-Muzej Lendava z različnimi zbirkami, od zbirke grafika Štefana Galiča z več kot 4000 metulji z vsega sveta. Tam sta spominska soba kiparja Györgya Zale, ki sta mu pozirala sam cesar Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta, ter obširna zbirka male plastike v bronu. V gradu je razstava o vojaškem častniku Mihaelu Hadiku, čigar mumija je na ogled v cerkvi Svete trojice v Lendavskih goricah.
Za podatek, da je bila prav v Lendavi natisnjena prva knjiga na ozemlju današnje Slovenije, pa izvemo v Muzeju meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, ki ga, tako kot še Sinagogo Lendava, upravlja Galerija-Muzej Lendava.
V Lendavi je bila namreč prva dežnikarna v avstro-ogrski monarhiji, v kateri so pred drugo svetovno vojno dnevno izdelali več kot 300 dežnikov. Nastala je leta 1904, a kljub uspešnemu delovanju ni dočakala 100 let, saj je šla tovarna leta 2001 v stečaj.
Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine.
Od leta 1973 pa ima v gradu sedež Galerija-Muzej Lendava z različnimi zbirkami, od zbirke grafika Štefana Galiča z več kot 4000 metulji z vsega sveta. Tam sta spominska soba kiparja Györgya Zale, ki sta mu pozirala sam cesar Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta, ter obširna zbirka male plastike v bronu. V gradu je razstava o vojaškem častniku Mihaelu Hadiku, čigar mumija je na ogled v cerkvi Svete trojice v Lendavskih goricah.
Za podatek, da je bila prav v Lendavi natisnjena prva knjiga na ozemlju današnje Slovenije, pa izvemo v Muzeju meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, ki ga, tako kot še Sinagogo Lendava, upravlja Galerija-Muzej Lendava.
V Lendavi je bila namreč prva dežnikarna v avstro-ogrski monarhiji, v kateri so pred drugo svetovno vojno dnevno izdelali več kot 300 dežnikov. Nastala je leta 1904, a kljub uspešnemu delovanju ni dočakala 100 let, saj je šla tovarna leta 2001 v stečaj.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi
Žigan Krajnčan je glasbenik, plesalec, koreograf, igralec in performer, ki razvija idejo integralnega ustvarjanja. Trenutno pripravlja glasbeni album Fusion Reactor, na katerem z avtorsko glasbo in plesom potuje med številnimi žanri. Kaj pa Žigan Kranjčan priporoča za poletje?
Prenovljeno otroško igrišče Tivoli je eno najsodobnejših otroških igrišč v Evropi. Otroke vseh starosti čakajo premišljeno izbrana, sodobna in kakovostna igrala, s katerimi zagotavljamo še zabavnejšo, a hkrati varno igro.
Neveljaven email naslov