Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.
Ime si je spremenil po študiju slikarstva na slavni umetniški akademiji Brera v Italiji. Tam je prišel v stik z italijanskim poslovnežem Danielom Dondèjem, ki ga je povabil v skupino kopistov starih mojstrov, imenovano Musée Imaginaire. Donosni poslovni model trgovine z "legalnimi" ponaredki je Marcel Valentini skušal prenesti tudi v na novo nastalo državo Slovenijo, a prodaja "legalnih" ponaredkov s certifikati je v slovenski strokovni javnosti dvignila kar nekaj prahu. Nekaj njegovih del, izvirnih in "legalnih" ponaredkov, je na ogled na razstavi Originalni ponaredki v Galeriji Vžigalica, pri kateri sta sodelovala tudi njegova družina in Muzej slovenske policije. Leta 2006 je bil Valentini zaradi izdelave enajstih ponaredkov, prodanih lokalnemu podjetniku, kazensko ovaden.
Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.
Ime si je spremenil po študiju slikarstva na slavni umetniški akademiji Brera v Italiji. Tam je prišel v stik z italijanskim poslovnežem Danielom Dondèjem, ki ga je povabil v skupino kopistov starih mojstrov, imenovano Musée Imaginaire. Donosni poslovni model trgovine z "legalnimi" ponaredki je Marcel Valentini skušal prenesti tudi v na novo nastalo državo Slovenijo, a prodaja "legalnih" ponaredkov s certifikati je v slovenski strokovni javnosti dvignila kar nekaj prahu. Nekaj njegovih del, izvirnih in "legalnih" ponaredkov, je na ogled na razstavi Originalni ponaredki v Galeriji Vžigalica, pri kateri sta sodelovala tudi njegova družina in Muzej slovenske policije. Leta 2006 je bil Valentini zaradi izdelave enajstih ponaredkov, prodanih lokalnemu podjetniku, kazensko ovaden.
Magister umetnosti, akademski slikar Uroš Weinberger ustvarja na področju sodobnega figuralnega slikarstva, muralov in intermedijskih instalacij. Poleg delovanja na področju vizualne umetnosti ustvarja tudi avtorsko glasbo. Je član novomeškega kolektiva Moveknowledgement, ki bo aprila izdal šesti album Lying Cobra. Kaj ga pri ustvarjanju navdihuje in kaj priporoča?
Te dni je izšla nova revija CUKR, ki se je rodila z novim prostorom, Cukrarno. V prvi številki v svoje tematsko središče postavlja prostor. Namenjena je umetnosti in življenju kot načinu komunikacije in stičišču svetov, ki jih ni mogoče združiti drugače kot skozi umetniški proces. Njeni ustanovitelji upajo, da revija CUKR ne bo samo odpirala novih prostorov, temveč, da bo tudi sam postala nov prostor.
Katja Felle je koroška vizualna umetnica, ki živi in ustvarja v Parizu in Slovenj Gradcu, deluje na področjih slikarstva, umetnostnega izobraževanja ter umetniškega dela z družbenimi skupinami in institucijami. Razstava 500 GB je njeno nadaljevanje razvijanja sodobnega slikarskega medija, saj se že nekaj let ukvarja z digitalnimi mediji, povezanimi s slikarsko prezentacijo.
Pri Beletrini je včeraj uradno izšla avtobiografija Toneta Vogrinca z naslovom Vsi me kličejo Tona, njen izid pa sovpada z njegovim 80 rojstnim dnem, ki ga bo praznoval jutri. Na predstavitvi knjige v ljubljanskem BTC-ju so bili skorajda vsi ključni igralci ‘zlatega obdobja slovenskega smučanja’ od Bojana Križaja do vražjih slovenk, ključni funkcionarji smučarske zveze 80’ in 90’ih let kot tudi prvi predsednik republike Milan Kučan. Zanimivo življensko pot je Tonetu Vogrincu na papir in v biografijo Vsi me kličejo Tona pomagal spraviti naš kolega, radijski novinar, kolumnist, dokumentarist, romanopisec in navdušen smučar Marko Radmilovič. Nastanku te knjige je, kot je pogosto v takih primerih, botrovalo usodno srečanje na neki prireditvi in morda nepremišljena Markova izjava, ‘to bi moralo biti v knjigi’.
Vizualni umetnik, magister slikarstva Uroš Weinberger je svoja dela predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Z različnimi likovnimi ciklusi je naznanjal dogodke, ki so postali del resničnosti. V mariborski galeriji KiBela do 26. februarja na razstavi Projectories predstavlja izbor velikoformatnih slik zadnjih treh let. Tudi tokratna dela neposredno odsevajo sedanje družbene transformacije, ki jih povzročajo gospodarsko-politični motivi, razvoj novih tehnoloških orodij, globalna pandemija ...
Podjetje Iskra Delta je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij. Sredi Ljubljane so razvijali začetek kitajskega interneta, avtomatizirali tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli čisto pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. V Kinodvoru bodo v ponedeljek popoldne predstavili dokumentarni film o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta, ki si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
V okviru letošnjega Festivala gorniškega filma bo jutri ob 17.30 v Cankarjevem domu na sporedu predstavitev monografije Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek.
Prvi Festival gorniškega filma je pri nas potekal leta 2002 na Bledu, a štejemo jih od leta 2007, ko se je festival preselil v Ljubljano, in tako bo letošnji, ki ga bo v danes ob 20-ih v Ljubljani in Radovljici slovesno odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret, že 16. po vrsti.
Leto 2022 bo v znamenju 150. obletnice rojstva velikega mojstra Jožeta Plečnika. Skozi vse leto se bodo zvrstile številne zanimive prireditve in razstave. V oddaji Prostor je Nina Zagoričnik trem arhitektom, trem različnim generacijam zastavila eno in isto vprašanje: "Zakaj Plečnika večinoma obravnavamo skozi prizmo umetnostne zgodovine, ne pa skozi kvaliteto prostora, radikalnost konceptov in urbanizma, ki ga je soustvarjal."
Razstava na Ptuju in nagrada za najboljše še neobjavljeno književno delo v zvrsti roman za odrasle
Nastanek naše Narodne in univerzitetne knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija, namenila za splošno uporabo ustanovljeni Licejski knjižnici. Danes NUK med drugim hrani tudi rokopisno zakladnico, največji arhiv rokopisnega gradiva v Sloveniji. Tega je prva popisala umetnostna zgodovinarka, Nataša Golob in s tem na nek način odprla vrata v srednji vek. O njenem delu in tem, kaj vse je odkrila, se je z dvojno doktorico ob predstavitvi prvega zvezka o srednjeveških rokopisov in fragmentov pogovarjala Veronika Gnezda.
Višja kustosinja in direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten večkrat vzame v roke knjigo Z avtom do Afrike in nikoli nazaj Irene Foit, soproge češkega kiparja in raziskovalca Františka Foita, čigar zbirka afriških predmetov je na ogled na velenjskem gradu. Knjigo, ki je napisana v češčini, boste pri nas težko našli, morda pa nekoč le dobimo slovenski prevod.
Vila Ebenspanger ali Pisateljska vila, Vila na Tomšičevi 12, Sedež Društva slovenskih pisateljev, je tudi stavba, kjer je nastal osnutek prve slovenske ustave. Zgrajena pred skoraj 150 leti in se nahaja med najbolj elitnimi stavbami prestolnice kot so Moderna galerija, SNG Opera in balet in Narodna galerija. V zbirki Umetnine v žepu, ki jo izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU je zgodovinarka Barbara Vodopivec zaokrožila prvo strnjeno pripoved o tej hiši. Najprej je bila zgrajena kot najemna vila, svojo modernistično podobo je dobila med obema vojnama. Zgodovinarka Barbara Vodopivec o Pisateljski vili na Tomšičevi v Ljubljani kot pomembnem arhitekturnem spomeniku.
Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi slikar oziroma vizualni umetnik Dušan Kirbiš, ki te dni razstavlja v Galeriji Murska Sobota. Razstava Predmeti in podobe bo na ogled še do 23. marca, kustos in direktor murskosoboške Galerije Robert Inhof je o njej med drugim zapisal, da na specifičen način sintetizira in zgosti celotno umetnikovo dosedanje ustvarjanje, pa četudi ne gre za pregledno razstavo.
Po kapitulaciji Italije se je na Cerkljanskem razmahnilo narodno osvobodilno gibanje, tam je nastalo osvobojeno ozemlje in razvijati so se začele mnogokatere dejavnosti. Ob koncu januarja leta 1945 so tam pripravili pravo partizansko zimsko olimpijado. Te se je udeležilo več kot 40 partizanov, ki so tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih, tekmovanje pa si je ogledalo več kot 1.000 gledalcev.
Tržaški filmski festival nastal ob padcu berlinskega zida. Do danes pa je prerasel v pravi evropski festival. Med enajsterico igranih celovečercev v tekmovalnem programu je tudi najnovejši film režiserja Matevža Luzarja Orkester, ki je bil mednarodnemu občinstvu premierno predstavljen lani na nemškem filmskem festivalu Cottbus. Slovenijo poleg Luzarjevega Orkestra zastopajo še dokumentarni film Odpuščanja Marije Zidar in manjšinski koprodukcijski film Kazenski strel Roka Bička. V sklopu festivala poteka tudi koprodukcijsko srečanje Ko vzhod sreča zahod. To je priložnost za uresničitev marsikatere filmske zgodbe, kakršen je letos tudi projekt Fantasy Katarine Rešek - Kukle.
Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste namesto čigumija žvečili nogavico deževnika Sandija, da ste se na morju žogali s tunom in ga tako izkoriščali, da vas je na koncu pustil na samotnem otoku? Ne? Ampak gotovo ste pa hlinili likovno nadarjenost, ko ste prijatelju za rojstni dan podarili najlepši portret ljubkega kužka, v resnici pa ste le barvali po predlogi s številkami? Takšne so dogodivščine Ane in Froge stripovskih junakinj, ki bosta skupaj s prijatelji oživeli na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Pri založbi VigeVageKnjige so se v sodelovanju z igralcema Mio Skrbinac in Vorancem Bohom odločili, da svojemu najmlajšemu občinstvu pripravijo glasbeno predstavo.
Igor Plohl je prototip človeka, ki zmore marsikaj. Po nesrečnem padcu z lestve je postal paraplegik in v življenju najprej ni videl prav nobenega smisla več. A sta ga vztrajnost in trma gnali naprej, da tako rekoč vse, kar je počel pred nesrečo, počne tudi danes. Tudi poučuje. Tega, da ne bo nikoli več učil, se je profesor geografije in sociologije, magister znanosti po nesreči namreč zelo bal. Dogodek pa ga je zaznamoval tudi v literarnem smislu, začel je pisati pravljice o Levu Rogiju, s katerimi otroke ozavešča o invalidnosti. Kaj pa Igor Plohl priporoča v branje?
V Centru in Galeriji P74 v Ljubljani je do 2. februarja na ogled samostojna razstava Lene Lekše, aktualne dobitnice nagrade skupine OHO za vizualne umetnike do 40. leta starosti. Lene Lekše se predstavlja z novim delom, interaktivno instalacijo Serendipitously, za katero je bilo ključno njeno bivanje v rezidenci v New Yorku.
Miheličeva galerija na Ptuju gosti medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Dvanajst zgodb pripoveduje o osebnostih in mitih in ne izključuje posameznic, ki so v naši zavesti kot kolektiv, kot delavke. Slikarka Tina Konec iz Oplotnice predstavlja v razstavišču Studio mariborske Umetnostne galerije serijo najnovejših risb in videa z naslovom Evergreen. Razstava je njen poklon naravi in drevesom na domačem Pohorju.
Neveljaven email naslov