Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miklavž/evanje

05.12.2015

Kako dobro poznamo Miklavža in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas? Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. O Sv. NIkolaju pa otroci, pater Pavle Jakop, etnologinja Mateja Habinc in novinarka Špela Šebenik.

Kako dobro poznamo Miklavža oz. Sv. Nikolaja in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas?
Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. Ob božiču so ljudje praznovali Kristusovo rojstvo, Božiček in dedek Mraz pa sta med nas prišla šele v zadnji četrtini 20. stoletja. Lik Miklavža ali Sv. Nikolaja je torej dosti starejši, temelji pa na zgodovinski osebi – Nikolaj iz Mire je živel konec tretjega in v prvi polovici 4. stoletja, postal je duhovnik, kasneje škof, vedno pa je bil dober in radodaren do ljudi, pripisujejo pa mu tudi kar nekaj čudežev – ti se naj bi še danes dogajali v Bariju oz. tamkajšnji baziliki, kamor so Italijani prepeljali njegove posmrtne ostanke, pravi pater Pavle Jakop iz Frančiškanske cerkve.

V Slovenijo, pa tudi v ostale dele Evrope, je Sv. Miklavž prišel s krščanstvom. Z uveljavljanjem te veroizpovedi se je med ljudmi širila tudi priljubljenost do tega svetnika, ki je kmalu postal zavetnik otrok, devic, popotnikov, romarjev in številnih poklicev. In številnih cerkva – na Slovenskem je največ cerkva posvečenih prav Miklavžu.

Zaradi svoje dobrote je Miklavž kmalu postal protiutež temi, zlu, hudiču in hkrati tisti, ki nagrajuje pridnost, poslušnost otrok – od poznega srednjega veka tudi fizično z darili, pravi dr. Mateja Habinc z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Danes je seveda Miklavž znan predvsem kot dobri mož, ki prinaša darila. Učenci iz OŠ Jurija Dalmatina Krško so prav dobro vedeli, da ta svetnik pridnim otrokom prinaša suho sadje, mandarine, sladkarijo, kakšno malenkost, parklji pa porednim prinesejo šibo.
Pater Pavle Jakop pa opozarja, da je lahko to tudi čas, ko se spomnimo Miklavževih pozitivnih lastnosti – torej njegove dobrosrčnosti, in tudi samo postanemo “miklavži”. Da nekomu nekaj podarimo – majhno darilo, nasmeh, pozornost …


Kulturomat

672 epizod


Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Miklavž/evanje

05.12.2015

Kako dobro poznamo Miklavža in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas? Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. O Sv. NIkolaju pa otroci, pater Pavle Jakop, etnologinja Mateja Habinc in novinarka Špela Šebenik.

Kako dobro poznamo Miklavža oz. Sv. Nikolaja in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas?
Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. Ob božiču so ljudje praznovali Kristusovo rojstvo, Božiček in dedek Mraz pa sta med nas prišla šele v zadnji četrtini 20. stoletja. Lik Miklavža ali Sv. Nikolaja je torej dosti starejši, temelji pa na zgodovinski osebi – Nikolaj iz Mire je živel konec tretjega in v prvi polovici 4. stoletja, postal je duhovnik, kasneje škof, vedno pa je bil dober in radodaren do ljudi, pripisujejo pa mu tudi kar nekaj čudežev – ti se naj bi še danes dogajali v Bariju oz. tamkajšnji baziliki, kamor so Italijani prepeljali njegove posmrtne ostanke, pravi pater Pavle Jakop iz Frančiškanske cerkve.

V Slovenijo, pa tudi v ostale dele Evrope, je Sv. Miklavž prišel s krščanstvom. Z uveljavljanjem te veroizpovedi se je med ljudmi širila tudi priljubljenost do tega svetnika, ki je kmalu postal zavetnik otrok, devic, popotnikov, romarjev in številnih poklicev. In številnih cerkva – na Slovenskem je največ cerkva posvečenih prav Miklavžu.

Zaradi svoje dobrote je Miklavž kmalu postal protiutež temi, zlu, hudiču in hkrati tisti, ki nagrajuje pridnost, poslušnost otrok – od poznega srednjega veka tudi fizično z darili, pravi dr. Mateja Habinc z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Danes je seveda Miklavž znan predvsem kot dobri mož, ki prinaša darila. Učenci iz OŠ Jurija Dalmatina Krško so prav dobro vedeli, da ta svetnik pridnim otrokom prinaša suho sadje, mandarine, sladkarijo, kakšno malenkost, parklji pa porednim prinesejo šibo.
Pater Pavle Jakop pa opozarja, da je lahko to tudi čas, ko se spomnimo Miklavževih pozitivnih lastnosti – torej njegove dobrosrčnosti, in tudi samo postanemo “miklavži”. Da nekomu nekaj podarimo – majhno darilo, nasmeh, pozornost …


01.03.2014

Pust

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


01.03.2014

Simbolika pusta

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


22.02.2014

Slovenski film Panika

V kinematografe prihaja nov slovenski film Panika. Pripoveduje o štiridesetletni medicinski sestri Veri, ki panična spozna, da je zavozila svoje življenje. Želi si nove ljubezni in razburljivh trenutkov. Na predpremieri se je Lea Ogrin pogovarjala s štirinajstletno Vaneso Oštir Jarič, ki igra vlogo Verine hčerke in režiserko filma Panika Barbaro Zemljič.


15.02.2014

Lectarstvo

Pisani medenjaki, ki so navadno v obliki srca, so že stoletja prostni na ljudskih sejminh. Fantje in dekleta so jih kupovali, da so svoji izbranki ali izbrancu izpovedali ljubezen.Kakšni pa so lecti danes, pa v oddaji Kulturomat.


01.02.2014

Bobri

Obiskali smo šesti ljubljanski festival kulturno - umetnostne vzgoje Bobri. Vstopili bomo v svet smeti in izvedeli, kako se iz odpadnih materialov in embalaže naredijo zanimivi inštrumenti. Odkrili bomo, da naše telo lahko postane glasbilo, ugotavljali, kako zabaven je sodobni ples in se naučili, kako nastane animiran film.


25.01.2014

Hlapci se ženijo

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


18.01.2014

Branje s tačkami

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


18.01.2014

Branje s tačkami

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


11.01.2014

Natečaj Koliščarji v otroških očeh

Kulturomat - Mladi koliščarji


04.01.2014

Kulturomat - cajon

Kaj je cajon?


28.12.2013

Žur glasba

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


21.12.2013

Kulturomat Pepelka

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


14.12.2013

Origami

Od origamija do razstave Igrajmo se umetnost


06.12.2013

Kulturomat - ples in animacija

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


30.11.2013

Kulturomat Topič

Najstniški pisatelj Uroš Topić


22.11.2013

Prosto po Prešernu

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


16.11.2013

Mio, moj mio

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


09.11.2013

Kaligrafija

Kaligrafija


26.10.2013

Kknjižnica za slepe in slabovidne otroke

Kulturomat: Knjižnica Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana


12.10.2013

Stare igrače v Narodnem muzeju

Zbirka igrač v Narodnem muzeju Slovenije


Stran 19 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov