Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaplešimo tango!

02.01.2016

Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!

Mnogi za tango govorijo, da ne gre le za hobi, temveč za življenje samo. Je ples, ki združuje, povezuje, nas nauči spoznavati sebe in druge, ples, pri katerem ne morete ničesar skriti in ki od vas zahteva zbranost, spoštovanje, zaupanje, odprtost … Kako se torej tango razlikuje od ostalih plesov in kako hitro se ga lahko naučimo?

Po besedah Marte Hojker, Tango motion, se lahko tanga nauči kdorkoli, saj ne pozna dolgih koreografij, naučenih zaporedij in zapletenih elementov. Res pa je, da zahteva nekaj zrelosti, pravi Marta, ki se je s tangom spoznala že zelo zgodaj – pri 13. letih.

Tudi vsi ostali, ki plešejo tango, vam bodo povedali, da gre – vsaj na začetku – za enostaven ples, katerega osnova je en sam korak. Po besedah Andreje Podlogar in Blaža Bertoncelj, ki plešeta tango že skoraj dve desetletji, in to celo na Siddharto, so pri tangu najpomembnejši komunikacija med plesalcema, improvizacija in raziskovanje giba v paru na glasbo. Kar dela ta ples edinstven in drugačen od ostalih sta večplastnost (to, da lahko z njim prikažeš vsako razpoloženje in zgodbo in je zato z njim lahko delati tudi na odru) in improvizacija. Ker je osnovna enota en korak, imata plesalca veliko možnosti improvizacije, ki jih drugi plesi ne dopuščajo. Blaž Bertoncelj:

“Tango je v primerjavi z ostalimi plesi kot osnoven set lego kock. Imaš majhne, bazične kocke, ki jih lahko sestavljaš, kakor želiš. Na drugi strani pa imaš duplo konce ali kaj podobnega, kar je že zelo definirano: tu nastane avto in iz teh kock potem ne moreš narediti letala. To je v bistvu princip, kako tango deluje.”

POMEMBNA JE KOMUNIKACIJA MED PLESALCEMA

Da lahko plesalca improvizirata iz enega v drug korak, pa se morata poslušati. Ne vodi moški, temveč gre za komunikacijo, razloži Marta Hojker:

“Ne gre za diktaturo plesalca. Moški predlaga, ženska mu odgovori in nato plesalec interpretira njen odgovor.” 

Pri tangu torej nenehno poteka komunikacija. A ne le komunikacija o tem, kateri korak bo sledil – tango razkrije tudi to, kakšen človek si. Teodora, ki obiskuje začetni tečaj tanga v Tango motion:

“Tango mi je bil vedno všeč, ker je strasten, miren, moraš se povezati s partnerjem, česar ni pri drugih plesih. S kakšnimi plesalci se v trenutku ujameš in potem vidiš, da tudi pogovor z njimi dosti lažje poteka, medtem ko z nekaterimi nimaš toliko kemije, ki jo potrebuješ za skupen ples.”

Tango te torej nauči marsikaj – čutiti sebe in partnerja, poslušati in spoštovati druge, biti pozoren, zbran in odprt. Zato ni čudno, da mnogi verjamejo, da lahko tango spremeni svet. S to vizijo so na primer v srbskem glavnem mestu Beogradu plesne ure tanga že vpeljali v osnovne šole.

URBANI PLES PRISELJENCEV IZ EVROPE

Tango se je razvil v prvi polovici 20. stoletja v Buenos Airesu in Montevideu. Šlo je za urbani ples priseljencev iz Evrope, predvsem iz Italije, ki so se zaradi iskanja dela priseljevali v revnejše predele južnoameriških velemest. Da je tango izgubil pridih pohujšljivosti in z obrobja družbe prišel do elite, je bilo potrebnih še nekaj desetletij. A tango, po prepričanju Andreje Podlogar in Blaža Bertonclja iz BA Studia Tango, ni ples, ki je obstal v času in prostoru:

“Nekateri sicer zagovarjajo to, da je treba tango plesati le na glasbo, ki je nastala v 30. 40. letih prejšnjega stoletja. Ampak moramo se zavedati, da so plesali na glasbo, ki je takrat obstajala. Če sledimo tradiciji, lahko zdaj plešemo na glasbo, ki obstaja zdaj. Na karkoli, tudi na Siddharto, drugače pa imamo tudi veliko znanih elektronskih bendov, kot sta Gotan project ali Bajofondo.  

Nekateri pristopajo do tanga, kot da je to nekaj, kar je zamrznjeno v zgodovini. In potem vzameš to za uro in pol iz zamrzovalnika, potem ko odplešeš, pa postaviš nazaj notri. Najin pristop je drugačen. Da je tako kot odprta koda pri računalništvu, da se zmeraj razvija. Ko se je tango razvijal v Buenos Airesu, je imel vsak predel svoj stil. Še vedno je enako. Glasba se nenehno razvija, imaš nove vplive in enako se dogaja tudi v plesu.”


Kulturomat

675 epizod


Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Zaplešimo tango!

02.01.2016

Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!

Mnogi za tango govorijo, da ne gre le za hobi, temveč za življenje samo. Je ples, ki združuje, povezuje, nas nauči spoznavati sebe in druge, ples, pri katerem ne morete ničesar skriti in ki od vas zahteva zbranost, spoštovanje, zaupanje, odprtost … Kako se torej tango razlikuje od ostalih plesov in kako hitro se ga lahko naučimo?

Po besedah Marte Hojker, Tango motion, se lahko tanga nauči kdorkoli, saj ne pozna dolgih koreografij, naučenih zaporedij in zapletenih elementov. Res pa je, da zahteva nekaj zrelosti, pravi Marta, ki se je s tangom spoznala že zelo zgodaj – pri 13. letih.

Tudi vsi ostali, ki plešejo tango, vam bodo povedali, da gre – vsaj na začetku – za enostaven ples, katerega osnova je en sam korak. Po besedah Andreje Podlogar in Blaža Bertoncelj, ki plešeta tango že skoraj dve desetletji, in to celo na Siddharto, so pri tangu najpomembnejši komunikacija med plesalcema, improvizacija in raziskovanje giba v paru na glasbo. Kar dela ta ples edinstven in drugačen od ostalih sta večplastnost (to, da lahko z njim prikažeš vsako razpoloženje in zgodbo in je zato z njim lahko delati tudi na odru) in improvizacija. Ker je osnovna enota en korak, imata plesalca veliko možnosti improvizacije, ki jih drugi plesi ne dopuščajo. Blaž Bertoncelj:

“Tango je v primerjavi z ostalimi plesi kot osnoven set lego kock. Imaš majhne, bazične kocke, ki jih lahko sestavljaš, kakor želiš. Na drugi strani pa imaš duplo konce ali kaj podobnega, kar je že zelo definirano: tu nastane avto in iz teh kock potem ne moreš narediti letala. To je v bistvu princip, kako tango deluje.”

POMEMBNA JE KOMUNIKACIJA MED PLESALCEMA

Da lahko plesalca improvizirata iz enega v drug korak, pa se morata poslušati. Ne vodi moški, temveč gre za komunikacijo, razloži Marta Hojker:

“Ne gre za diktaturo plesalca. Moški predlaga, ženska mu odgovori in nato plesalec interpretira njen odgovor.” 

Pri tangu torej nenehno poteka komunikacija. A ne le komunikacija o tem, kateri korak bo sledil – tango razkrije tudi to, kakšen človek si. Teodora, ki obiskuje začetni tečaj tanga v Tango motion:

“Tango mi je bil vedno všeč, ker je strasten, miren, moraš se povezati s partnerjem, česar ni pri drugih plesih. S kakšnimi plesalci se v trenutku ujameš in potem vidiš, da tudi pogovor z njimi dosti lažje poteka, medtem ko z nekaterimi nimaš toliko kemije, ki jo potrebuješ za skupen ples.”

Tango te torej nauči marsikaj – čutiti sebe in partnerja, poslušati in spoštovati druge, biti pozoren, zbran in odprt. Zato ni čudno, da mnogi verjamejo, da lahko tango spremeni svet. S to vizijo so na primer v srbskem glavnem mestu Beogradu plesne ure tanga že vpeljali v osnovne šole.

URBANI PLES PRISELJENCEV IZ EVROPE

Tango se je razvil v prvi polovici 20. stoletja v Buenos Airesu in Montevideu. Šlo je za urbani ples priseljencev iz Evrope, predvsem iz Italije, ki so se zaradi iskanja dela priseljevali v revnejše predele južnoameriških velemest. Da je tango izgubil pridih pohujšljivosti in z obrobja družbe prišel do elite, je bilo potrebnih še nekaj desetletij. A tango, po prepričanju Andreje Podlogar in Blaža Bertonclja iz BA Studia Tango, ni ples, ki je obstal v času in prostoru:

“Nekateri sicer zagovarjajo to, da je treba tango plesati le na glasbo, ki je nastala v 30. 40. letih prejšnjega stoletja. Ampak moramo se zavedati, da so plesali na glasbo, ki je takrat obstajala. Če sledimo tradiciji, lahko zdaj plešemo na glasbo, ki obstaja zdaj. Na karkoli, tudi na Siddharto, drugače pa imamo tudi veliko znanih elektronskih bendov, kot sta Gotan project ali Bajofondo.  

Nekateri pristopajo do tanga, kot da je to nekaj, kar je zamrznjeno v zgodovini. In potem vzameš to za uro in pol iz zamrzovalnika, potem ko odplešeš, pa postaviš nazaj notri. Najin pristop je drugačen. Da je tako kot odprta koda pri računalništvu, da se zmeraj razvija. Ko se je tango razvijal v Buenos Airesu, je imel vsak predel svoj stil. Še vedno je enako. Glasba se nenehno razvija, imaš nove vplive in enako se dogaja tudi v plesu.”


21.09.2024

Aja Piškur

Gimnazijka Aja Piškur, ki se je preizkusila kot statistka v slovenskih serijah in filmih in je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana uresničevala svoje otroške sanje, da bi postala balerina, nam bo v tokratni oddaji Kulturomat povedala, kako se je navdušila nad snemanjem filmov in tudi gledališčem. Poleg tega bo z nami delila svoje izkušnje o plesanju baleta in kako se danes znajde kot učiteljica jazz baleta za mlada dekleta.


08.09.2024

Slow Monkeys

Slow Monkeys je 6 članska skupina, ki jo sestavljajo Tadej, Bor, Jure, Žiga, Lucija in Janez. Skoraj vsi so obiskovali tudi isto gimnazijo v Celju. In ravno tam so se spoznali in ustvarili svojo glasbeno skupino. Lana Furlan je Tadeja, Bora, Jureta in Žiga povabila v studijo, kjer je izvedela, kako ustvarjajo svoje avtorske skladbe in ali imajo tremo pred nastopi. Več pa v Kulturomatu!


07.09.2024

Lev B Marn

Po dolgih dveh mesecih počitnic je zopet na vrsti Kulturomat. Novo sezono bo začel 19-letni glasbenik Lev B Marn, ki obiskuje 4. letnik Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Igra kar tri glasbila, poleg tega pa se aktivno pripravlja na svoj drugi studijski album. Lana Furlan ga je povabila pred mikrofon še pred začetkom novega šolskega leta.


21.06.2024

Junijski Knjigomat

Bližajo se poletne počitnice in s tem tudi več časa za listanje po knjigah. Danes bomo skočili med knjižne police, kjer nam bo knjižničarka Darja Lavrenčič Vrabec predstavila poletne bralne predloge. Dotaknili se bomo knjig za najmlajše, malo starejše in za tiste, ki jim branje ni najljubše. Tokratni Knjigomat je pripravila Lana Furlan.


15.06.2024

Saksofonist Teo Resinovič

V Kulturomatu bomo tokrat gostili mladega glasbenika, ki že nekaj let v glasbeni šoli igra saksofon. Ste vedeli, da obstaja več vrst tega glasbila? Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem razpona dobljenih tonov poznamo sopranski, altovski, tenorski, baritonski saksofon ter še nekaj drugih vrst saksofona. Sogovornik Lane Furlan Teo Resinovič igra najpogosteje uporabljeno vrsto saksofona, katera je to, pa izveste v Kulturomatu.


07.06.2024

Harmonikar Ruben Žvab

Danes bomo v Kulturomatu spoznali 16-letnega Primorca, ki že 9 let igra diatonično harmoniko. Ruben Žvab iz Gornjih Ležeč že od nekdaj rad posluša narodno-zabavno glasbo, zato tudi želja po igranju tega inštrumenta. Kot svoj največji dosežek si šteje 99 točk na svetovnem prvenstvu v diatonični harmoniki. Več pa je povedal Lani Furlan.


01.06.2024

Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu

Tekmovanje, Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu že 11. leto vabi tako osnovnošolce kot srednješolce k ustvarjanju samostojnih filmskih izdelkov, ki se navezujejo na literarno podlago. Letošnjega tekmovanja se je prvič udeležila tudi Nuša Bohak, mlada navdušena filmska ustvarjalka, ki se je na tekmovanju predstavila s filmom Skok.


25.05.2024

Majski knjigomat

V majskem Knjigomatu bomo spoznali letošnje zlate bralce, se odpravili na popotovanje z zbirko Odisej ter se pridružili novim pustolovščinam Akisi in Ariol.


18.05.2024

Raperica in pisateljica Zala Kodrič

Spoznajte 14-letno raperico in nadobudno pisateljico Zalo Kodrič z OŠ Pobočje. Mlada kulturnica rada bere fantazijske romane, piše pesmi in se navdušuje nad gledališčem. Med svoje največje uspehe pa šteje nastop na Slovenija ima talent leta 2023 in izid njenega fantazijskega romana. Čeprav je v življenju doživela že marsikaj, imajo njena besedila vedno pozitivno sporočilo.


11.05.2024

Prevajalka Tajda Liplin Šerbetar

Pred izidom tujejezičnega literarnega dela v Sloveniji, se založbe marsikdaj odločijo, da bi knjigo, slikanico ali strip, prevedle. Tako izvirno besedilo pride v roke prevajalke ali prevajalca, čigar naloga ni zgolj, da besedilo prevede v slovenščino, ampak da tudi ujame slog pisanja avtorja ali avtorice. V pogovoru z mlado prevajalko Tajdo Liplin Šerbetar je Sara Medved izvedela, kako pomembno je branje v slovenščini in s čim vse se je soočala ob prevajanju svojega prevajalskega prvenca Upam, da kdo posluša avtorice Alice Oseman.


04.05.2024

Anika in Iza svoja čustva izražata z risanjem

V rubriki Kulturomat se bomo podali v Litijo. Spoznali bomo Aniko Skubic in Izo Jurič, ki sta že od malih nog radi risali in slikali, danes pa svoje spretnosti krepita tako v šoli kot tudi v prostem času.


27.04.2024

Aprilski knjigomat

V tokratni oddaji Knjigomat bomo skupaj prelistali slikanici "A smo že tam?" in "Kje si?", se spraševali, ali nam lahko norost razloži svet ter se ob ilustracijah malo starejših pravljic potopili v domišljijske svetove.


19.04.2024

Plejade

Danes bomo v Kulturomatu spoznali Plejade – svežo indie rock skupino, ki je konec prejšnjega meseca izdala svoj prvi singel Ne poveš. Vokalist Domen Brodarič in kitarist Aleksij Drnovšček sta nam povedala, kako je potekalo ustvarjanje singla in kaj je bilo najtežje pri tem. Več pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan!


13.04.2024

Jon Likar

Osnovnošolec Jon Likar je strasten kitarist. Svojo glasbeno pot je začel s klasično kitaro, zadnje leto pa raje preigrava električno. 14-letni glasbenik je bil letos sprejet na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kot svoj največji dosežek pa šteje bronasto priznanje na tekmovanju v Palmanovi. Zakaj meni, da je električna boljša kot klasična kitara, pa izveste v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan.


30.03.2024

Marčevski knjigomat

Mesec marec je že skoraj minil zato je čas, da se, kot vsako zadnjo soboto v mesecu, odpravimo na literarni sprehod med sveže natisnjene knjige, mladinske romane in slikanice. Tokrat se boste naši poslušalci lahko družili z mladima odpornicama na Nizozemskem in s kraljično, ki je dobila čarobno omaro. Malo starejši bralci pa lahko spoznate dedka, ki je postal češnjevo drevo, pokukate v življenje Gospodične z monstero ali raziskujete mladinski roman Jutri bom siten kot pes. Če pa vas bolj navdušujejo ilustracije kot kopica besed, pa lahko te najdete v knjigi Vesolje, žepi in slonji kihci ter v stripih Avtomoto mravlje in Filip gre na sprehod.


22.03.2024

Festival Bobri

Letos že šestnajstič zapored poteka festival Bobri. Na festivalu se otroci in mladi lahko udeležijo kulturno-umetniških prireditev in delavnic. Tudi Kulturomat se je odpravil na eno od predstav, in sicer v Plesni Teater Ljubljana. Ogledali smo si predstavo Alma, ki govori o Almi Karlin, celjski popotnici in pisateljici. Več pa v Kulturomatu!


16.03.2024

Kratkoprozni prvenec Opazovalnica

Od ljubezni do pesnikovanja že v mladih letih do prve pesniške zbirke, Dostop na odprto morje, ki je izšla v sklopu festivala Urška leta 2019, je Nino Kremžar pisateljsko pero vodilo tudi do proznega ustvarjanja. Njen kratkoprozni prvenec, ki je bil izdan pri KUD Sodobnost Internacional, nosi naslov Opazovalnica, v katerem se piska poglablja v človeške odnose, intimo, v soočanje s težkimi, včasih tudi neizrekljivimi občutji, vse to pa preplete v prav posebno formo. S pisanjem pesmi in zgodb pa se njeno literarno udejstvovanje ne zaključi, saj je Nina tudi odgovorna urednica literarne revije Nebulae.


08.03.2024

Vita Renko

Tokrat bomo v Kulturomatu spoznali Vito Renko, 18-letno Škofjeločanko. Svojo glasbeno pot si je začrtala že kot otrok, saj je že takrat najraje igrala na klavir in pela. Danes pa resno razmišlja o petju kot o svoji življenjski karieri. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan.


02.03.2024

Violinistka Patricija Avšič

Zven violinskih strun jo je navduševal že od otroških dni, danes pa se 15-letna Patricija lahko pohvali z mnogimi nastopi na koncertih in tudi z zmagami na različnih tekmovanjih. Po njeni glasbeni poti, od začetka igranja violine z očetom do današnjih dni, ko igra na 300 let staro violino, sta se v pogovoru v oddaji Kulturomat sprehodili Sara Medved in Patricija Avšič.


24.02.2024

Zvezdna noč

Nina Slavec in Laetitia Rebecca Pohl (izgovorjava: Leticija), ki navadno ustvarja pod svojim umetniškim imenom KiKi, sta septembra lani izdali svoj prvi skupni singel. Naslov pesmi je Zvezdna noč, govori pa o medsebojnih odnosih. Mladi glasbenici obljubljata, da se v bližnji prihodnosti obeta še več skupnih sodelovanj. Več o njunem ustvarjanju pa izveste v današnjem Kulturomatu. Pred mikrofon ju je povabila Lana Furlan. Besedilo je prebrala Špela Šebenik.


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov