Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alica v Čudežni deželi je domišljijski muzikal, zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Alico v Čudežno deželo zvabi beli zajček. Na potovanju sreča številna nenavadna bitja. Prek nesmislov Čudežne dežele Alica išče smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje se spreminja, uči, raste in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku opominja, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Glasba v muzikalu nas popelje skozi največje uspešnice rock’n’rolla, disko funka ter glasbenih legend kot so Beatles, Queen, Rolling Stones, Earth Wind and Fire, Tom Waits in številni drugi. Nastopajo: Dijaki English Student Theatra II. gimnazije Maribor. Z nekaj nastopajočimi dijaki – igralci in Majo Pihler Stermecki, bolj znano kot pevko Bilbi (umetniška vodja in koreografinja muzikala) bomo spregovorili v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Muzikali so očitno v središču priljubljenosti! Veliki zmagovalec zlatih globusov (Golden Globe Award) – romantični filmski muzikal Dežela La la (La La Land), nadaljuje zmagoslavni pohod, saj je ta teden prejel tudi kar 11 nominacij za britansko filmsko nagrado BAFTA.
Alica v Čudežni deželi je domišljijski muzikal, zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Alico v Čudežno deželo zvabi beli zajček. Na potovanju sreča številna nenavadna bitja. Prek nesmislov Čudežne dežele Alica išče smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje se spreminja, uči, raste in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku opominja, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Glasba v muzikalu nas popelje skozi največje uspešnice rock’n’rolla, disko funka ter glasbenih legend kot so Beatles, Queen, Rolling Stones, Earth Wind and Fire, Tom Waits in številni drugi. Nastopajo: Dijaki English Student Theatra II. gimnazije Maribor. Z nekaj nastopajočimi dijaki – igralci in Majo Pihler Stermecki, bolj znano kot pevko Bilbi (umetniška vodja in koreografinja muzikala) bomo spregovorili v tokratnem Kulturomatu.
Producent: Ivan Lorenčič
Režija: Matjaž Latin
Koreografija: Maja Pihler Stermecki
Glasbene priredbe: Sebastijan Duh
Vodja zbora: Viljem Babič, Mihael Mikluš
Kostumografija: Mira Strnad – Miricota
Scenografija, vodja tehnike: Jani Kancler
Modeliranje scenskih objektov in figur: Mateja Kapun
Video: Dorian Šilec Petek
Oblikovanje zvoka: Robert Rojc
Oblikovanje luči: Luka Himmelreich, Urban Berčič
Vodja predstave: Jure TacerMuzikal ali mjuzikel (angleško musical) je glasbeno-scensko delo, ki se je razvilo iz operete. Za razliko od nje ima lahkotnejšo vsebino, več govorjenih dialogov, več plesa in pevskih točk, ki temeljijo na popularni ali jazzovski glasbi.
Vsebine zgodb so lahko ljubezenske, družbenokritčne, komične …
Prvi muzikal je bil uprizorjen leta 1866 v New Yorku. Priljubljeni pa so postali konec 19. stoletja, ko so bili osrednja oblika popularnega glasbenega gledališča. Razcvet je oblika doživela v 20. in 30. letih 20. stoletja. Njegovo središče je bilo na Broadwayu in londonskem West Endu.
Beseda muzikal je skrajšana oblika pojma musical play (glasbena igra).
Pomembnejši ustvarjalci muzikalov so Richard Rodgers (Oklahoma, 1943), Cole Porter (Poljubi me, Kate, 1948), Frederick Loewe (My Fair Lady, 1956), Leonard Bernstein (Zgodba z zahodne strani, 1957), John Kander (Kabaret, 1966, in Chicago, 1975), Galt MacDermot (Lasje, 1968) in Andrew Lloyd Webber (Jezus Kristus Superstar, 1971, Fantom iz opere, 1988, in Mačke, 1981).
675 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Alica v Čudežni deželi je domišljijski muzikal, zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Alico v Čudežno deželo zvabi beli zajček. Na potovanju sreča številna nenavadna bitja. Prek nesmislov Čudežne dežele Alica išče smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje se spreminja, uči, raste in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku opominja, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Glasba v muzikalu nas popelje skozi največje uspešnice rock’n’rolla, disko funka ter glasbenih legend kot so Beatles, Queen, Rolling Stones, Earth Wind and Fire, Tom Waits in številni drugi. Nastopajo: Dijaki English Student Theatra II. gimnazije Maribor. Z nekaj nastopajočimi dijaki – igralci in Majo Pihler Stermecki, bolj znano kot pevko Bilbi (umetniška vodja in koreografinja muzikala) bomo spregovorili v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Muzikali so očitno v središču priljubljenosti! Veliki zmagovalec zlatih globusov (Golden Globe Award) – romantični filmski muzikal Dežela La la (La La Land), nadaljuje zmagoslavni pohod, saj je ta teden prejel tudi kar 11 nominacij za britansko filmsko nagrado BAFTA.
Alica v Čudežni deželi je domišljijski muzikal, zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Alico v Čudežno deželo zvabi beli zajček. Na potovanju sreča številna nenavadna bitja. Prek nesmislov Čudežne dežele Alica išče smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje se spreminja, uči, raste in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku opominja, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Glasba v muzikalu nas popelje skozi največje uspešnice rock’n’rolla, disko funka ter glasbenih legend kot so Beatles, Queen, Rolling Stones, Earth Wind and Fire, Tom Waits in številni drugi. Nastopajo: Dijaki English Student Theatra II. gimnazije Maribor. Z nekaj nastopajočimi dijaki – igralci in Majo Pihler Stermecki, bolj znano kot pevko Bilbi (umetniška vodja in koreografinja muzikala) bomo spregovorili v tokratnem Kulturomatu.
Producent: Ivan Lorenčič
Režija: Matjaž Latin
Koreografija: Maja Pihler Stermecki
Glasbene priredbe: Sebastijan Duh
Vodja zbora: Viljem Babič, Mihael Mikluš
Kostumografija: Mira Strnad – Miricota
Scenografija, vodja tehnike: Jani Kancler
Modeliranje scenskih objektov in figur: Mateja Kapun
Video: Dorian Šilec Petek
Oblikovanje zvoka: Robert Rojc
Oblikovanje luči: Luka Himmelreich, Urban Berčič
Vodja predstave: Jure TacerMuzikal ali mjuzikel (angleško musical) je glasbeno-scensko delo, ki se je razvilo iz operete. Za razliko od nje ima lahkotnejšo vsebino, več govorjenih dialogov, več plesa in pevskih točk, ki temeljijo na popularni ali jazzovski glasbi.
Vsebine zgodb so lahko ljubezenske, družbenokritčne, komične …
Prvi muzikal je bil uprizorjen leta 1866 v New Yorku. Priljubljeni pa so postali konec 19. stoletja, ko so bili osrednja oblika popularnega glasbenega gledališča. Razcvet je oblika doživela v 20. in 30. letih 20. stoletja. Njegovo središče je bilo na Broadwayu in londonskem West Endu.
Beseda muzikal je skrajšana oblika pojma musical play (glasbena igra).
Pomembnejši ustvarjalci muzikalov so Richard Rodgers (Oklahoma, 1943), Cole Porter (Poljubi me, Kate, 1948), Frederick Loewe (My Fair Lady, 1956), Leonard Bernstein (Zgodba z zahodne strani, 1957), John Kander (Kabaret, 1966, in Chicago, 1975), Galt MacDermot (Lasje, 1968) in Andrew Lloyd Webber (Jezus Kristus Superstar, 1971, Fantom iz opere, 1988, in Mačke, 1981).
Gimnazijka Aja Piškur, ki se je preizkusila kot statistka v slovenskih serijah in filmih in je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana uresničevala svoje otroške sanje, da bi postala balerina, nam bo v tokratni oddaji Kulturomat povedala, kako se je navdušila nad snemanjem filmov in tudi gledališčem. Poleg tega bo z nami delila svoje izkušnje o plesanju baleta in kako se danes znajde kot učiteljica jazz baleta za mlada dekleta.
Slow Monkeys je 6 članska skupina, ki jo sestavljajo Tadej, Bor, Jure, Žiga, Lucija in Janez. Skoraj vsi so obiskovali tudi isto gimnazijo v Celju. In ravno tam so se spoznali in ustvarili svojo glasbeno skupino. Lana Furlan je Tadeja, Bora, Jureta in Žiga povabila v studijo, kjer je izvedela, kako ustvarjajo svoje avtorske skladbe in ali imajo tremo pred nastopi. Več pa v Kulturomatu!
Po dolgih dveh mesecih počitnic je zopet na vrsti Kulturomat. Novo sezono bo začel 19-letni glasbenik Lev B Marn, ki obiskuje 4. letnik Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Igra kar tri glasbila, poleg tega pa se aktivno pripravlja na svoj drugi studijski album. Lana Furlan ga je povabila pred mikrofon še pred začetkom novega šolskega leta.
Bližajo se poletne počitnice in s tem tudi več časa za listanje po knjigah. Danes bomo skočili med knjižne police, kjer nam bo knjižničarka Darja Lavrenčič Vrabec predstavila poletne bralne predloge. Dotaknili se bomo knjig za najmlajše, malo starejše in za tiste, ki jim branje ni najljubše. Tokratni Knjigomat je pripravila Lana Furlan.
V Kulturomatu bomo tokrat gostili mladega glasbenika, ki že nekaj let v glasbeni šoli igra saksofon. Ste vedeli, da obstaja več vrst tega glasbila? Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem razpona dobljenih tonov poznamo sopranski, altovski, tenorski, baritonski saksofon ter še nekaj drugih vrst saksofona. Sogovornik Lane Furlan Teo Resinovič igra najpogosteje uporabljeno vrsto saksofona, katera je to, pa izveste v Kulturomatu.
Danes bomo v Kulturomatu spoznali 16-letnega Primorca, ki že 9 let igra diatonično harmoniko. Ruben Žvab iz Gornjih Ležeč že od nekdaj rad posluša narodno-zabavno glasbo, zato tudi želja po igranju tega inštrumenta. Kot svoj največji dosežek si šteje 99 točk na svetovnem prvenstvu v diatonični harmoniki. Več pa je povedal Lani Furlan.
Tekmovanje, Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu že 11. leto vabi tako osnovnošolce kot srednješolce k ustvarjanju samostojnih filmskih izdelkov, ki se navezujejo na literarno podlago. Letošnjega tekmovanja se je prvič udeležila tudi Nuša Bohak, mlada navdušena filmska ustvarjalka, ki se je na tekmovanju predstavila s filmom Skok.
V majskem Knjigomatu bomo spoznali letošnje zlate bralce, se odpravili na popotovanje z zbirko Odisej ter se pridružili novim pustolovščinam Akisi in Ariol.
Spoznajte 14-letno raperico in nadobudno pisateljico Zalo Kodrič z OŠ Pobočje. Mlada kulturnica rada bere fantazijske romane, piše pesmi in se navdušuje nad gledališčem. Med svoje največje uspehe pa šteje nastop na Slovenija ima talent leta 2023 in izid njenega fantazijskega romana. Čeprav je v življenju doživela že marsikaj, imajo njena besedila vedno pozitivno sporočilo.
Pred izidom tujejezičnega literarnega dela v Sloveniji, se založbe marsikdaj odločijo, da bi knjigo, slikanico ali strip, prevedle. Tako izvirno besedilo pride v roke prevajalke ali prevajalca, čigar naloga ni zgolj, da besedilo prevede v slovenščino, ampak da tudi ujame slog pisanja avtorja ali avtorice. V pogovoru z mlado prevajalko Tajdo Liplin Šerbetar je Sara Medved izvedela, kako pomembno je branje v slovenščini in s čim vse se je soočala ob prevajanju svojega prevajalskega prvenca Upam, da kdo posluša avtorice Alice Oseman.
V rubriki Kulturomat se bomo podali v Litijo. Spoznali bomo Aniko Skubic in Izo Jurič, ki sta že od malih nog radi risali in slikali, danes pa svoje spretnosti krepita tako v šoli kot tudi v prostem času.
V tokratni oddaji Knjigomat bomo skupaj prelistali slikanici "A smo že tam?" in "Kje si?", se spraševali, ali nam lahko norost razloži svet ter se ob ilustracijah malo starejših pravljic potopili v domišljijske svetove.
Danes bomo v Kulturomatu spoznali Plejade – svežo indie rock skupino, ki je konec prejšnjega meseca izdala svoj prvi singel Ne poveš. Vokalist Domen Brodarič in kitarist Aleksij Drnovšček sta nam povedala, kako je potekalo ustvarjanje singla in kaj je bilo najtežje pri tem. Več pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan!
Osnovnošolec Jon Likar je strasten kitarist. Svojo glasbeno pot je začel s klasično kitaro, zadnje leto pa raje preigrava električno. 14-letni glasbenik je bil letos sprejet na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kot svoj največji dosežek pa šteje bronasto priznanje na tekmovanju v Palmanovi. Zakaj meni, da je električna boljša kot klasična kitara, pa izveste v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan.
Mesec marec je že skoraj minil zato je čas, da se, kot vsako zadnjo soboto v mesecu, odpravimo na literarni sprehod med sveže natisnjene knjige, mladinske romane in slikanice. Tokrat se boste naši poslušalci lahko družili z mladima odpornicama na Nizozemskem in s kraljično, ki je dobila čarobno omaro. Malo starejši bralci pa lahko spoznate dedka, ki je postal češnjevo drevo, pokukate v življenje Gospodične z monstero ali raziskujete mladinski roman Jutri bom siten kot pes. Če pa vas bolj navdušujejo ilustracije kot kopica besed, pa lahko te najdete v knjigi Vesolje, žepi in slonji kihci ter v stripih Avtomoto mravlje in Filip gre na sprehod.
Letos že šestnajstič zapored poteka festival Bobri. Na festivalu se otroci in mladi lahko udeležijo kulturno-umetniških prireditev in delavnic. Tudi Kulturomat se je odpravil na eno od predstav, in sicer v Plesni Teater Ljubljana. Ogledali smo si predstavo Alma, ki govori o Almi Karlin, celjski popotnici in pisateljici. Več pa v Kulturomatu!
Od ljubezni do pesnikovanja že v mladih letih do prve pesniške zbirke, Dostop na odprto morje, ki je izšla v sklopu festivala Urška leta 2019, je Nino Kremžar pisateljsko pero vodilo tudi do proznega ustvarjanja. Njen kratkoprozni prvenec, ki je bil izdan pri KUD Sodobnost Internacional, nosi naslov Opazovalnica, v katerem se piska poglablja v človeške odnose, intimo, v soočanje s težkimi, včasih tudi neizrekljivimi občutji, vse to pa preplete v prav posebno formo. S pisanjem pesmi in zgodb pa se njeno literarno udejstvovanje ne zaključi, saj je Nina tudi odgovorna urednica literarne revije Nebulae.
Tokrat bomo v Kulturomatu spoznali Vito Renko, 18-letno Škofjeločanko. Svojo glasbeno pot si je začrtala že kot otrok, saj je že takrat najraje igrala na klavir in pela. Danes pa resno razmišlja o petju kot o svoji življenjski karieri. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan.
Zven violinskih strun jo je navduševal že od otroških dni, danes pa se 15-letna Patricija lahko pohvali z mnogimi nastopi na koncertih in tudi z zmagami na različnih tekmovanjih. Po njeni glasbeni poti, od začetka igranja violine z očetom do današnjih dni, ko igra na 300 let staro violino, sta se v pogovoru v oddaji Kulturomat sprehodili Sara Medved in Patricija Avšič.
Nina Slavec in Laetitia Rebecca Pohl (izgovorjava: Leticija), ki navadno ustvarja pod svojim umetniškim imenom KiKi, sta septembra lani izdali svoj prvi skupni singel. Naslov pesmi je Zvezdna noč, govori pa o medsebojnih odnosih. Mladi glasbenici obljubljata, da se v bližnji prihodnosti obeta še več skupnih sodelovanj. Več o njunem ustvarjanju pa izveste v današnjem Kulturomatu. Pred mikrofon ju je povabila Lana Furlan. Besedilo je prebrala Špela Šebenik.
Neveljaven email naslov