Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V projektu Polonce Lovšin so govorci odvisni od poslušalcev, ki zagotavljajo energijo za ozvočenje mikrofona
Gibanje za javni govor zveni kot kakšna pobuda političnega ali družbenega gibanja, a je v projektu Polonce Lovšin razumljeno dobesedno. Umetnica in arhitektka, ki raziskuje alternativne načine bivanja in razmišlja o javnem prostoru, namreč sodelujoče v projektu povabi k javnemu govoru. A s pomenljivim poudarkom – da bi se govorce slišalo, je nujno gibanje drugih udeležencev, v zadnjih izvedbah je to kolesarjenje, ki tako zagotavljajo energijo za ozvočenje mikrofona. Projekt je umetnica v javnem prostoru izpeljala že večkrat, tokrat pa je prvič na ogled v galeriji, in sicer v Kulturnem centru Tobačna 001. Prvič se je projekt odvil leta 2015 v Mariboru, od tedaj pa je doživel še šest postaj, na katerih so sodelujoči opozorili na različne teme in vsebine – od branja lezbične poezije, razmišljanja o lokalni skupnosti in protestih.
744 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
V projektu Polonce Lovšin so govorci odvisni od poslušalcev, ki zagotavljajo energijo za ozvočenje mikrofona
Gibanje za javni govor zveni kot kakšna pobuda političnega ali družbenega gibanja, a je v projektu Polonce Lovšin razumljeno dobesedno. Umetnica in arhitektka, ki raziskuje alternativne načine bivanja in razmišlja o javnem prostoru, namreč sodelujoče v projektu povabi k javnemu govoru. A s pomenljivim poudarkom – da bi se govorce slišalo, je nujno gibanje drugih udeležencev, v zadnjih izvedbah je to kolesarjenje, ki tako zagotavljajo energijo za ozvočenje mikrofona. Projekt je umetnica v javnem prostoru izpeljala že večkrat, tokrat pa je prvič na ogled v galeriji, in sicer v Kulturnem centru Tobačna 001. Prvič se je projekt odvil leta 2015 v Mariboru, od tedaj pa je doživel še šest postaj, na katerih so sodelujoči opozorili na različne teme in vsebine – od branja lezbične poezije, razmišljanja o lokalni skupnosti in protestih.
Pogovor z dr Petjo Grafenauer, avtorice razstave Slovenija in neuvrščeni pop v UGM
Pogovor z Davorjem Vugrincem in dr Andrejem Smrekarjem o kolekciji Vugrinec in njeni povezavi s slovenskimi umetniki, ki so se šolali v Zagrebu.
Pogovor s kustosinjo Matejo Krapež in konservatorko-restavratorko Simono Škorja o Mušičevih dnevih v Narodni galeriji
Oddaja Likovni odmevi prinaša pogovor Tadeje Krečič z ilustratorko Suzi Bricelj. Prav zdaj, pa še vse do 12. februarja, so v bratislavski galeriji TOTO na ogled njene ilustracije, hkrati pa Suzi Bricelj sodeluje tudi na razstavi 12. Slovenskega bienala ilustracije v galeriji Cankarjevega doma, na ogled so njene likovne stvaritve za knjigo pesmi Vinka Möderndorferja z naslovom Pesmi in pesmičice. Suzi Bricelj je zanje dobila plaketo Hinka Smrekarja.
Pogovor z Andrejem Hrauskyjem, avtorjem knjige Simboli v Plečnikovi arhitekturi
Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjama Marijo Skočir in Barbaro Savenc o retrospektivni razstavi Toneta Lapajneta Spomin zemlje v Galeriji Jakopič v Ljubljani.
Pogovor Maje Žel - Nolda z dr Ferdinandom Šerbeljem o najdbi slik baročnega slikarja Fortunanta Berganta Ptičar in Prestar.
Predstavitev 17. festivala računalniške umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici
Pogovor z Davrojem Vugrincem in Andrejem Smrekarjem o razstavi Kolekcija Vugrinec v Narodni galeriji
Pogovor Maje Žel - Nolda s slikarjem Tugom Šušnikom ob razstavi Krog v podobi v Bežigrajski galeriji 2, kjer se predstavlja z izborom del od 1980 do 2015.
Tokrat predstavljamo razstavo Tuji bogovi, fascinacija nad Afriko in Oceanijo v muzeju Leopold na Dunaju. Razstava je odprta že od konca septembra in bo na ogled vse do prve polovice januarja prihodnje leto. Gre za razstavo, ki predstavlja dela evropske moderne umetnosti in umetnost Afrike in Oceanije, ter projekt Ogledala mask umetnika srednje generacije Kadra Attije. Ta sopostavitev del poskuša pokazati, kako pomemben vir navdiha in fascinacije je bila drugačnost v umetnosti in kulturi oddaljenih dežel za nastanek in oblikovanje moderne umetnosti, pa tudi nekaterih avantgard. Več o tem in o sami razstavi v oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar.
Pogovor o problematiki in statusu društev profesionalnih likovnih umetnikov.
Pogovor s kustosoma Pavlo Jarc in Davidom Kožuhom o perdstavitvi del Slavka Furlana na večih lokacijah na Goriškem
Neveljaven email naslov