Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med petimi nagradami, ki jih je leta 1895 v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, je bila ena namenjena ustvarjalcu, ki je na literarnem področju ustvaril "najbolj izjemno delo v idealni smeri". V luči nedavne razglasitve letošnje prejemnice Nobelove nagrade za literaturo z dr. Nado Grošelj razmišljamo o tem, kako se je spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade.
Kako in zakaj so se z leti spreminjala merila za izbiro nagrajenca, če so ta določena v Nobelovi oporoki?
Med petimi nagradami, ki jih je leta 1895 v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, je bila ena namenjena ustvarjalcu, ki je na literarnem področju ustvaril "najbolj izjemno delo v idealni smeri". V luči nedavne razglasitve letošnje prejemnice Nobelove nagrade za literaturo z dr. Nado Grošelj razmišljamo o tem, kako se je spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade.
Med petimi nagradami, ki jih je leta 1895 v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, je bila ena namenjena ustvarjalcu, ki je na literarnem področju ustvaril "najbolj izjemno delo v idealni smeri". V luči nedavne razglasitve letošnje prejemnice Nobelove nagrade za literaturo z dr. Nado Grošelj razmišljamo o tem, kako se je spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade.
Kako in zakaj so se z leti spreminjala merila za izbiro nagrajenca, če so ta določena v Nobelovi oporoki?
Med petimi nagradami, ki jih je leta 1895 v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, je bila ena namenjena ustvarjalcu, ki je na literarnem področju ustvaril "najbolj izjemno delo v idealni smeri". V luči nedavne razglasitve letošnje prejemnice Nobelove nagrade za literaturo z dr. Nado Grošelj razmišljamo o tem, kako se je spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo običajno v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o neki bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po svoji naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko osveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.
Neveljaven email naslov