Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival Dnevi poezije in vina se je v petindvajsetih letih razvil v enega največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope; v Slovenijo je pripeljal več kot 400 mednarodno priznanih pesnikov in pesnic iz različnih držav in več kot 2000 drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pod okriljem festivala se je zvrstilo okoli 1200 brezplačnih dogodkov, ki jih je spremljalo več kot 100.000 obiskovalcev, izšlo je več kot 150 pesniških zbirk, prevedenih iz 50 jezikov, ob njih pa še številne druge publikacije. Izšle so štiri izdaje Odprtega pisma Evropi, od katerih je bila vsaka prevedena v 15 jezikov. Programski vodja festivala, Aleš Šteger, pa ob tem tudi pravi, da odgovorni za festival verjamejo, da so šele na začetku poti.
Aleš Šteger, programski vodja festivala, o enem največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope
Festival Dnevi poezije in vina se je v petindvajsetih letih razvil v enega največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope; v Slovenijo je pripeljal več kot 400 mednarodno priznanih pesnikov in pesnic iz različnih držav in več kot 2000 drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pod okriljem festivala se je zvrstilo okoli 1200 brezplačnih dogodkov, ki jih je spremljalo več kot 100.000 obiskovalcev, izšlo je več kot 150 pesniških zbirk, prevedenih iz 50 jezikov, ob njih pa še številne druge publikacije. Izšle so štiri izdaje Odprtega pisma Evropi, od katerih je bila vsaka prevedena v 15 jezikov. Programski vodja festivala, Aleš Šteger, pa ob tem tudi pravi, da odgovorni za festival verjamejo, da so šele na začetku poti.
Festival Dnevi poezije in vina se je v petindvajsetih letih razvil v enega največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope; v Slovenijo je pripeljal več kot 400 mednarodno priznanih pesnikov in pesnic iz različnih držav in več kot 2000 drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pod okriljem festivala se je zvrstilo okoli 1200 brezplačnih dogodkov, ki jih je spremljalo več kot 100.000 obiskovalcev, izšlo je več kot 150 pesniških zbirk, prevedenih iz 50 jezikov, ob njih pa še številne druge publikacije. Izšle so štiri izdaje Odprtega pisma Evropi, od katerih je bila vsaka prevedena v 15 jezikov. Programski vodja festivala, Aleš Šteger, pa ob tem tudi pravi, da odgovorni za festival verjamejo, da so šele na začetku poti.
Aleš Šteger, programski vodja festivala, o enem največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope
Festival Dnevi poezije in vina se je v petindvajsetih letih razvil v enega največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope; v Slovenijo je pripeljal več kot 400 mednarodno priznanih pesnikov in pesnic iz različnih držav in več kot 2000 drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pod okriljem festivala se je zvrstilo okoli 1200 brezplačnih dogodkov, ki jih je spremljalo več kot 100.000 obiskovalcev, izšlo je več kot 150 pesniških zbirk, prevedenih iz 50 jezikov, ob njih pa še številne druge publikacije. Izšle so štiri izdaje Odprtega pisma Evropi, od katerih je bila vsaka prevedena v 15 jezikov. Programski vodja festivala, Aleš Šteger, pa ob tem tudi pravi, da odgovorni za festival verjamejo, da so šele na začetku poti.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo običajno v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o neki bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po svoji naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko osveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.
Neveljaven email naslov