Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in intelektualec ak. Zorko Simčič je danes eden najvidnejših predstavnikov kanona slovenske literature: njegov roman Človek na obeh straneh stene, ki je prvič izšel v Argentini leta 1957, velja za enega prvih slovenskih modernih romanov; njegovo dramo Zgodaj dopolnjena mladost iz leta 1967 je Taras Kermauner umestil med najbolj vznemirljiva sodobna slovenska dramska dela, roman Poslednji deseti bratje, izšel je leta 2012 in leto pozneje je Zorko Simčič prejel Prešernovo nagrado, pa je dr. Matevž Kos označil za véliki roman slovenske postmoderne književnosti 21. stoletja.
Katere teme, katera vprašanja označujejo osnovno problematiko Simčičevega literarnega opusa? V čem je prebojnost njegovih del? Smo Slovenci v zadnjih desetletjih razvili pravo odprtost za reševanje vprašanj, ki jih tematizirajo? In, ne nazadnje: je hitra naknadna kanonizacija Simčičevih del, ki je sledila njegovi vrnitvi v domovino, nadoknadila štiri desetletja molka o njem? O tem z dr. Matevžem Kosom in dr. Branetom Senegačnikom.
Ob stotem jubileju akademika Zorka Simčiča
Pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in intelektualec akademik Zorko Simčič je danes eden najvidnejših predstavnikov kanona slovenske literature: njegov roman Človek na obeh straneh stene, ki je prvič izšel v Argentini leta 1957, velja za enega prvih slovenskih modernih romanov; njegovo dramo Zgodaj dopolnjena mladost iz leta 1967 je Taras Kermauner umestil med najbolj vznemirljiva sodobna slovenska dramska dela, roman Poslednji deseti bratje, izšel je leta 2012 in leto pozneje je Zorko Simčič prejel Prešernovo nagrado, pa je dr. Matevž Kos označil za véliki roman slovenske postmoderne književnosti 21. stoletja.
Katere teme, katera vprašanja označujejo osnovno problematiko Simčičevega literarnega opusa? V čem je prebojnost njegovih del? Smo Slovenci v zadnjih desetletjih razvili pravo odprtost za reševanje vprašanj, ki jih tematizirajo? In, ne nazadnje: je hitra naknadna kanonizacija Simčičevih del, ki je sledila njegovi vrnitvi v domovino, nadoknadila štiri desetletja molka o njem? O tem z dr. Matevžem Kosom in dr. Branetom Senegačnikom.
Pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in intelektualec ak. Zorko Simčič je danes eden najvidnejših predstavnikov kanona slovenske literature: njegov roman Človek na obeh straneh stene, ki je prvič izšel v Argentini leta 1957, velja za enega prvih slovenskih modernih romanov; njegovo dramo Zgodaj dopolnjena mladost iz leta 1967 je Taras Kermauner umestil med najbolj vznemirljiva sodobna slovenska dramska dela, roman Poslednji deseti bratje, izšel je leta 2012 in leto pozneje je Zorko Simčič prejel Prešernovo nagrado, pa je dr. Matevž Kos označil za véliki roman slovenske postmoderne književnosti 21. stoletja.
Katere teme, katera vprašanja označujejo osnovno problematiko Simčičevega literarnega opusa? V čem je prebojnost njegovih del? Smo Slovenci v zadnjih desetletjih razvili pravo odprtost za reševanje vprašanj, ki jih tematizirajo? In, ne nazadnje: je hitra naknadna kanonizacija Simčičevih del, ki je sledila njegovi vrnitvi v domovino, nadoknadila štiri desetletja molka o njem? O tem z dr. Matevžem Kosom in dr. Branetom Senegačnikom.
Ob stotem jubileju akademika Zorka Simčiča
Pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in intelektualec akademik Zorko Simčič je danes eden najvidnejših predstavnikov kanona slovenske literature: njegov roman Človek na obeh straneh stene, ki je prvič izšel v Argentini leta 1957, velja za enega prvih slovenskih modernih romanov; njegovo dramo Zgodaj dopolnjena mladost iz leta 1967 je Taras Kermauner umestil med najbolj vznemirljiva sodobna slovenska dramska dela, roman Poslednji deseti bratje, izšel je leta 2012 in leto pozneje je Zorko Simčič prejel Prešernovo nagrado, pa je dr. Matevž Kos označil za véliki roman slovenske postmoderne književnosti 21. stoletja.
Katere teme, katera vprašanja označujejo osnovno problematiko Simčičevega literarnega opusa? V čem je prebojnost njegovih del? Smo Slovenci v zadnjih desetletjih razvili pravo odprtost za reševanje vprašanj, ki jih tematizirajo? In, ne nazadnje: je hitra naknadna kanonizacija Simčičevih del, ki je sledila njegovi vrnitvi v domovino, nadoknadila štiri desetletja molka o njem? O tem z dr. Matevžem Kosom in dr. Branetom Senegačnikom.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo običajno v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o neki bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po svoji naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko osveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.
Neveljaven email naslov