Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knapovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo zgolj treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika, in vedo, da rad podpiše tudi bolj ludistična besedila. A vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko. In kdo potem zares govori.
205 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knapovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo zgolj treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika, in vedo, da rad podpiše tudi bolj ludistična besedila. A vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko. In kdo potem zares govori.
Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.
Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.
Vsak človek živi malo po svoje, vsak je drugačen od drugih: nekateri so bolj, drugi manj pogumni, nekateri bolj radodarni, drugi bolj stiskaški, nekateri veseli in razigrani, spet drugi bolj zadržani. Prav vsak od nas pa se kdaj znajde v stiski in največje olajšanje je, če nam takrat kdo priskoči na pomoč, tako kot Pikec priskoči na pomoč Petri. Pikčev prvi superjunaški primer je ena izmed radiofonsko obdelanih pravljic, ki so nastale v okviru projekta B-AIR, v sklopu bolnišničnega radia. Z njeno avtorico Gajo Kos, pisateljico, prevajalko, urednico, kritičarko in doktorico znanosti s področja mladinske književnosti smo razmišljali o superjunakih, bolj in manj pravljičnih svetovih, o hibah mladinske književnosti in še marsičem. Oddaja je nastala kot del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V okviru projekta B-AIR, v sklopu bolnišničnega radia, namenjenega malčkom, otrokom in mladostnikom, ki se zaradi različnih zdravstvenih razlogov znajdejo za krajši ali daljši čas v bolnišnici, so lani nastale štiri pravljice priznanih slovenskih ustvarjalcev. Njihove umetniške vsebine so usmerjene k temu, da otrokom olajšajo bivanje v bolnišničnem okolju, zmanjšujejo njihov strah in napetost. Poseben čar jim daje radiofonska obdelava, nad katero so pod režijsko taktirko Saške Rakef bdeli izbrani ustvarjalci programa Ars. V ciklu poletnih oddaj Literarna matineja, ki se bodo zvrstile do 10. avgusta, lahko ponovno prisluhnete pravljicam in kratkim pogovorom z njihovimi avtorji. Začenjamo s pravljico pisateljice in igralke Nataše Konc Lorenzutti. Oddaja je nastala kot del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Trst in tržaški prostor sploh sta zelo posebna v geopolitičnem, kulturnem in zgodovinskem pogledu, kar je izrazito tudi v leposlovju, ki ga pišejo tam živeči ustvarjalci. Tržaškost in del njene literature je pod drobnogled vzela Vilma Purič, svoje izsledke pa objavila v zajetni monografiji z naslovom Sodobne tržaške pesnice. Knjiga je izšla pri Založbi Mladika v sodelovanju z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in intelektualec ak. Zorko Simčič je danes eden najvidnejših predstavnikov kanona slovenske literature: njegov roman Človek na obeh straneh stene, ki je prvič izšel v Argentini leta 1957, velja za enega prvih slovenskih modernih romanov; njegovo dramo Zgodaj dopolnjena mladost iz leta 1967 je Taras Kermauner umestil med najbolj vznemirljiva sodobna slovenska dramska dela, roman Poslednji deseti bratje, izšel je leta 2012 in leto pozneje je Zorko Simčič prejel Prešernovo nagrado, pa je dr. Matevž Kos označil za véliki roman slovenske postmoderne književnosti 21. stoletja. Katere teme, katera vprašanja označujejo osnovno problematiko Simčičevega literarnega opusa? V čem je prebojnost njegovih del? Smo Slovenci v zadnjih desetletjih razvili pravo odprtost za reševanje vprašanj, ki jih tematizirajo? In, ne nazadnje: je hitra naknadna kanonizacija Simčičevih del, ki je sledila njegovi vrnitvi v domovino, nadoknadila štiri desetletja molka o njem? O tem z dr. Matevžem Kosom in dr. Branetom Senegačnikom.
Vsaka študijska smer ima enega ali več znamenitih profesorjev – na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti je bil med njimi zagotovo dr. Evald Koren. Izpit iz njegovega predmeta Uvod v primerjalno književnost je veljal za prvo sito bodočih komparativistov. Strog, izjemno natančen, a pošten profesor se je ves posvetil književnosti in poučevanju, vendar za časa življenja ni objavil knjige. So pa monografijo s Korenovimi znanstvenimi in strokovnimi prispevki pripravili njegovi kolegi; osem let po Korenovi smrti je tako pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšla knjiga Od Antigone do Zolaja; uredila jo je dr. Seta Knop, obsežno spremno besedo pa je prispeval prof. dr. Tone Smolej.
Knjigarna Libris v Kopru je ena res redkih zasebnih knjigarn pri nas, ki uspešno posluje že tri desetletja. Uspela je preživeti različna nenaklonjena ji obdobja, med drugim dolgoletno obdobje recesije in nedavno, žal še vedno trajajoče obdobje koronavirusa. Direktorica knjigarne, Ingrid Celestina, sicer tudi Predsednica Društva slovenskih knjigotržcev in prejemnica številnih priznanj za to področje svojega delovanja, glavne razloge za uspeh vidi v prilagodljivosti in veliki ljubezni do knjig.
V časih, ko je bila književnost za mladino podcenjena in podhranjena, uredniško delo pa domena moških, je Kristina Brenkova z načrtnim in sistematičnim delom, ki je presegalo obseg urednikovanja, uveljavila slikanico kot vodilni žanr literature za najmlajše, slovenski slikanici, ilustratorjem in Mladinski knjigi pa izborila mednarodno prepoznavnost. Njeno 110. obletnico rojstva so na Mladinski knjigi zaznamovali z obsežno monografijo, albumom Draga Kristina, pri nastanku katerega sta kot urednika sodelovala Andrej Ilc in Alenka Veler.
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
O čem govorimo, ko govorimo o pripovedi? Je kakšna razlika med rabo tega izraza v literarni vedi in spoznavni filozofiji? Je literarna oznaka kratka pripoved sinonimna z izrazom kratka proza? Kako se literarna kratka pripoved povezuje ali razhaja z zgodbo? Obstaja pripoved brez zgodbe? Odgovore na ta vprašanja iščemo z redno profesorico, doktorico Alojzijo Zupan Sosič, avtorico antologije najkrajše slovenske pripovedi Na balkon visoke hiše. Za obsežni projekt je pregledala okoli 1000 knjig, pripoved pa je tudi področje njenega znanstvenega raziskovanja.
Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. V oddaji pa tudi o tem, kako obsežen je njen mladostni opus, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.
"Mislim, da je kritik tudi varuh pravic potrošnika," meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, domala nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je in jih v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo igra v času, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?
Po skoraj devetih desetletjih smo dobili nov prevod Tolstojeve romaneskne mojstrovine Vojna in mir. Roman, ki je sinonim za izjemno obsežno, večplastno in razvejeno delo, smo doslej lahko brali v prevodu Vladimirja Levstika. Temu se pridružuje prevod Lijane Dejak, delo pa je v dveh knjigah izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Uredniško delo sta si razdelila Andrej Ilc in Alenka Veler. Kdaj se pojavi potreba po novih prevodih klasičnih del, ki jih že lahko beremo v slovenščini? Kako poteka prevajanje tako obsežnih, kulturno in časovno oddaljenih del? Kako obstoječi prevod dela določa prevajalčevo delo, če seveda ga? Tudi o tem z Lijano Dejak in Alenko Veler.
Milan Dekleva, eden izmed dveh osrednjih gostov letošnjega festivala Vilenica, je v petdesetih letih, kolikor jih je minilo od izida njegovega knjižnega prvenca, ustvaril izjemen leposlovni opus, ki obsega petindvajset pesniških zbirk, osem romanov, tri esejistične knjige, številna dramska besedila, librete, besedila za popevke, songe, obsežen pa je tudi njegov prevodni opus. Ob leposlovju je njegova strast tudi glasba, na podočju katere se udejstvuje kot skladatelj in pianist. Tokrat z njim o strahu, pogumu, družbeni vlogi literature in še čem.
Vsako samorazumevanje, vsako razumevanje, vsako spoznavanje sveta in življenja je vezano na neki epistemološki model. Kateri je ali so prevladujoči danes? Kako nas določajo? Kako določajo naše razumevanje literature in kako se vpisujejo v nastajanje sočasne literature? O tem z dr. Branetom Senegačnikom – klasičnim filologom, prevajalcem, esejistom in pesnikom, ne vedno nujno v tem zaporedju.
Festival Dnevi poezije in vina se je v petindvajsetih letih razvil v enega največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope; v Slovenijo je pripeljal več kot 400 mednarodno priznanih pesnikov in pesnic iz različnih držav in več kot 2000 drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pod okriljem festivala se je zvrstilo okoli 1200 brezplačnih dogodkov, ki jih je spremljalo več kot 100.000 obiskovalcev, izšlo je več kot 150 pesniških zbirk, prevedenih iz 50 jezikov, ob njih pa še številne druge publikacije. Izšle so štiri izdaje Odprtega pisma Evropi, od katerih je bila vsaka prevedena v 15 jezikov. Programski vodja festivala, Aleš Šteger, pa ob tem tudi pravi, da odgovorni za festival verjamejo, da so šele na začetku poti.
Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno?
Roman Čigav si Saše Stanišića je v izvirniku izšel leta 2019, zanj je pisatelj bosansko-hercegovskega porekla prejel osrednjo nemško literarno nagrado, nagrado za najboljšo knjigo leta. Avtor pravi, da se je s knjigo, gre za njegovo četrto leposlovno delo, poslovil od svoje dementne babice, a roman ob demenci razpira še druge pomembne teme, na primer temi begunstva in identitete. V slovenščino ga je prenesla Urška P. Černe, ki prevajanje tega zahtevnega dela opisuje kot posebno doživetje. Roman Čigav si je izšel pri založbi Mladinska knjiga.
Neveljaven email naslov