Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redko srečamo prevajalko ali prevajalca, ki bi imel tako raznolik opus, kot ga ima dr. Nada Grošelj; prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine, švedščine, iz nemščine in stare grščine v slovenščino, pri čemer prevaja tako prozna leposlovna besedila kot poezijo, in sicer za odrasle in mlade bralce. Časovni razpon nastanka izvirnih besedil sega od antike do danes. Bibliografija dr. Nade Grošelj v tem trenutku obsega že 79 monografskih publikacij. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi: nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca oz. najboljšo mlado prevajalko, Sovretovo nagrado, nagrado Vasje Cerarja.
Redko srečamo prevajalko ali prevajalca, ki bi imel tako raznolik opus, kot ga ima dr. Nada Grošelj; prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine, švedščine, iz nemščine in stare grščine v slovenščino, pri čemer prevaja tako prozna leposlovna besedila kot poezijo, in sicer za odrasle in mlade bralce. Časovni razpon nastanka izvirnih besedil sega od antike do danes. Bibliografija dr. Nade Grošelj v tem trenutku obsega že 79 monografskih publikacij. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi: nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca oz. najboljšo mlado prevajalko, Sovretovo nagrado, nagrado Vasje Cerarja.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo običajno v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o neki bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po svoji naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko osveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.
Neveljaven email naslov