Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà velja za eno najbolj prodornih katalonskih literarnih ustvarjalk mlajše generacije. Doslej je podpisala knjigo poezije in tri romane ter z vsako od njih naletela na odličen odziv bralcev in kritikov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami in priznanji za svoje delo. Roman Pojem in gora pleše, ki ga v slovenščini lahko beremo v prevodu Veronike Rot, izšel pa je pri KUD Sodobnost international, je izjemno nenavadno delo, v katerem se prepletajo najrazličnejše perspektive, literarne oblike in stili. V izvirniku je izšlo leta 2019 in je doslej prevedeno v več kot 20 jezikov. O njem in o zgodovini sodobne katalonske knjižebvnosti razmišljamo z Veroniko Rot.
Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà velja za eno najbolj prodornih katalonskih literarnih ustvarjalk mlajše generacije. Doslej je podpisala knjigo poezije in tri romane ter z vsako od njih naletela na odličen odziv bralcev in kritikov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami in priznanji za svoje delo. Roman Pojem in gora pleše, ki ga v slovenščini lahko beremo v prevodu Veronike Rot, izšel pa je pri KUD Sodobnost international, je izjemno nenavadno delo, v katerem se prepletajo najrazličnejše perspektive, literarne oblike in stili. V izvirniku je izšlo leta 2019 in je doslej prevedeno v več kot 20 jezikov. O njem in o zgodovini sodobne katalonske knjižebvnosti razmišljamo z Veroniko Rot.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo običajno v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o neki bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po svoji naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko osveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.
Neveljaven email naslov