Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriška pesnica Jean Valentine se je rodila leta 1934 v Chicagu. Živela je večinoma v New Yorku, kjer je leta 2020 tudi umrla.
Napisala je veliko pesniških zbirk, ki so zbudile pozornost pri kritikih in bralcih. Jean Valentine je za svojo poezijo dobila državno nagrado National Book Award in se uvrstila med finaliste za Pulitzerjevo nagrado.
Za Literarni nokturno je Miriam Drev izbrala pesnitev iz njene enajste zbirke Razbij steklo, ki je izšla leta 2010. Pesnitev je posvečena človečnjaku Lucy; to je 3,2 milijona let staro fosilno okostje človeškega prednika, ki so ga odkrili leta 1974 v Hadarju v Etiopiji.
Prevod Miriam Drev,
interpretacija Saša Mihelčič,
glasbena oblikovalka Nina Kodrič,
mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden,
režija Klemen Markovčič.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.
44 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Ameriška pesnica Jean Valentine se je rodila leta 1934 v Chicagu. Živela je večinoma v New Yorku, kjer je leta 2020 tudi umrla.
Napisala je veliko pesniških zbirk, ki so zbudile pozornost pri kritikih in bralcih. Jean Valentine je za svojo poezijo dobila državno nagrado National Book Award in se uvrstila med finaliste za Pulitzerjevo nagrado.
Za Literarni nokturno je Miriam Drev izbrala pesnitev iz njene enajste zbirke Razbij steklo, ki je izšla leta 2010. Pesnitev je posvečena človečnjaku Lucy; to je 3,2 milijona let staro fosilno okostje človeškega prednika, ki so ga odkrili leta 1974 v Hadarju v Etiopiji.
Prevod Miriam Drev,
interpretacija Saša Mihelčič,
glasbena oblikovalka Nina Kodrič,
mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden,
režija Klemen Markovčič.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.
Kratki roman - morda povest Nenavadna bralka je leta 2007 izdal angleški pisatelj Alan Bennett. Nenavadna bralka iz naslova je angleška kraljica Elizabeta; ta naključno zaide v bibliobus, ki je parkiran pred Buckinghamsko palačo in si izposodi knjigo. Postane strastna bralka, kar popolnoma spremeni njen pogled na svet, pa tudi na vladanje in kraljevske dolžnosti. Prevod Miha Avanzo, interpretacija Ivo Ban, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.
Za ta praznik dela smo izbrali malce bolj humoren pogled na delo, in sicer britanskega pisatelja Jeroma Klapke Jeroma, avtorja del, ki sodijo med najbolj duhovita v zgodovini literature. Med temi so Dnevnik romanja, Trije možje se klatijo in Trije možje v čolnu. V zadnjem se George, Harris in pripovedovalec J. utrujeni, vsega siti, bolni, skratka komaj še pri življenju, odločijo, da potrebujejo oddih in se v družbi psička Montmorencyja odpravijo na potovanje s čolnom po Temzi. Nekega dne Harris predlaga, da bi J. in George veslala, on sam pa bi krmaril. J. ni navdušen in njegov predlog vzame kot iztočnico za razpravo o svojem odnosu do dela in kako rad ga ima pravzaprav. Knjigo Trije možje v čolnu je prevedla Maja Kraigher. Interpretira Klemen Janežič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednika oddaje Matej Juh, Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Praznični Literarni nokturno prinaša izbor pesnikov, rojenih okoli leta 1900, in njihovi ubeseditvi dela. To v verzih avtorjev iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlike in izkoriščanje človeka, vse to torej, kar žal ni bilo aktualno le v prvi polovici 20. stoletja, ko pesmi nastale. Slišali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer. Izbor Tina Kozin, interpretacija Akira Hasegawa, glasbena oprema Gregor Stermecki, ton in montaža Sonja Strenar, režija Petra Tanko. Produkcija 2007.
Francoski pesnik Marc Delouze (roj l. 1942 v Parizu) je prvo pesniško zbirko Spomini iz hiše besed objavil leta 1971. Sledile so številne druge pesniške zbirke, potem pa se je odločil za dvajset let molka. V tem času je ustanovil literarno organizacijo Poetična preddverja. Njegova pesniška pot se je nadaljevala s pesniško zbirko Pesem dežel (2014). Delouze, ki je večkrat gostoval tudi pri nas, je znan po inovativnih pristopih v podajanju svoje poezije, za katero sta značilna blag odklon v nadrealizem in nenavadna liričnost. Prevedla Vera Pejović in Peter Semolič, interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka: 2015.
Klemen Jelinčič Boeta se je že podpisal pod vrsto zanimivih knjig, trenutno pa prevaja apokrifne spise in snuje prvo pesniško zbirko. Iz nje lahko slišimo cikel pesmi Besede. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Karl Kraus – rodil se je na današnji dan pred 150 leti, umrl pa leta 1936, je bil avstrijski novinar, kritik, dramatik in pesnik, ki je vzbujal pozornost s svojimi bleščeče izraženimi satiričnimi idejami in obvladovanjem jezika. Velja za enega pomembnih pisateljev iz obdobja prve svetovne vojne, čeprav zaradi kompleksnega pisateljskega sloga njegova dela niso zelo široko znana. Kraus je bil judovskega rodu, obiskoval je dunajsko univerzo, vendar je študij opustil in se preživljal kot pisatelj. Leta 1899 je ustanovil literarno in politično revijo Bakla (Die Fackel), ki je ugasnila leta 1936 z vzponom nacizma v Avstriji. Istega leta je Kraus umrl. Njegovo pisanje je izbrušeno, zlasti v zbirkah aforizmov ter v zbirkah esejev. V drami Zadnji dnevi človeštva je obsodil nesmiselnost prve svetovne vojne. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov esej z naslovom Ali je mučenje v Avstriji odpravljeno? Izšel je leta 1903, gre pa za napad na skupino findesieclovskih novinarjev, ki so se spravljali na skladatelje, kot so bili Smetana, Bruckner in Hugo Wolf. Prevod Janez Gradišnik, interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek. Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
William Shakespeare (krščen 26. aprila 1564) velja za največjega dramatika vseh časov; ob tragedijah so odlične tudi njegove zgodovinske drame in komedije (Kar hočete je na ogled v ljubljanski Drami). Veliki dramatik je bil tudi pesnik, med drugim je napisal več kot 150 sonetov. Leta 1965 jih je poslovenil Janez Menart, štirideset let pozneje pa še Srečko Fišer. Izbrali smo nekaj značilnih Shakespearjevih ljubezenskih sonetov v Fišerjevem prevodu (objavljenem pri Cankarjevi založbi). Interpret Željko Hrs, avtor prevoda Srečko Fišer, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2024.
Triinšestdesetletni francoski pisatelj in oglaševalec Grégoire Delacourt je prvi roman Družinski pisatelj objavil pri petdesetih letih in dosegel izjemen prodajni uspeh, naslednji roman Seznam mojih želja pa še večjega, prav tako gledališka predstava, prirejena po tem besedilu. Grégoire Delacourt je prejemnik številnih nagrad, bil je nominiran tudi za prestižno Goncourtovo nagrado. V romanu Ženska, ki se ni postarala iz leta 2018 preizprašuje možnost, ali je mogoče ustaviti čas, se upreti bolečemu, neizogibnemu in neizprosnemu staranju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Grški pesnik Titos Patrikios, ki se je rodil leta 1928 v Atenah, je zadnji živeči predstavnik povojne pesniške generacije. Med drugo svetovno vojno se je udeležil partizanskega odporniškega gibanja, pozneje je bil kot levičar pregnan na otoka Makronisos in Ai Stratis. Študiral je v Franciji, pozneje pa delal pri Unescu v Parizu in Rimu. Deloval je tudi kot odvetnik, sociolog in literarni prevajalec. Izdal je 28 knjig poezije in proze. Njegova prva pesniška zbirka Kolovoz je izšla leta 1954. Sodi med ustanovne člane revije Umetniški pregled, v kateri objavlja članke in kritike. Njegova dela so bila prevedena v francoščino, flamščino, nemščino in nizozemščino. Je prejemnik številnih pomembnih grških in mednarodnih literarnih nagrad. Izbor pesmi je za Literarni nokturno prevedla Lara Unuk. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Petra Bauman je diplomirana novinarka, moderatorka, igralka in pesnica. Doslej je objavila dve pesniški zbirki, Januar in Paradiž. Njene pesmi so bile prevedene v nemščino, angleščino, hrvaščino in grščino. Objavlja v slovenskih literarnih revijah. Piše poezijo in kratko prozo, zgodbe in pesmi za otroke, občasno nastopa v gledališču in filmih, zadnja leta pa jo priteguje ljudsko pripovedništvo. Inrerpretacija Pia Zemljič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Ana Krauthaker. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje je Staša Grahek.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov