Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Francoski pisatelj Mathias Énard v svojih literarnih delih raziskuje sredozemski prostor kot stik različnih kultur, umetnosti in načinov življenja. To velja tudi za njegov kratki roman Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih iz leta 2010. Osrednji lik je sloviti Michelangelo, ki ga na začetku 16. stoletja povabi v Konstantinopel veliki vezir. Zanj naj bi naredil načrt za most, ki bi povezal dve trdnjavi na obeh straneh mesta. Michelangelo, ki se je ravnokar sprl s papežem, privoli in odpotuje v Konstantinopel. Roman temelji na zgodovinskih dejstvih, ki jih Énard nadgradi s svojim pripovednim slogom. Knjigo je prevedla lanska dobitnica priznanja Radojke Vrančič Živa Čebulj.
Interpret Žan Koprivnik,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Darko Kukovič,
režiserka Nika Bezeljak.
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Francoski pisatelj Mathias Énard v svojih literarnih delih raziskuje sredozemski prostor kot stik različnih kultur, umetnosti in načinov življenja. To velja tudi za njegov kratki roman Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih iz leta 2010. Osrednji lik je sloviti Michelangelo, ki ga na začetku 16. stoletja povabi v Konstantinopel veliki vezir. Zanj naj bi naredil načrt za most, ki bi povezal dve trdnjavi na obeh straneh mesta. Michelangelo, ki se je ravnokar sprl s papežem, privoli in odpotuje v Konstantinopel. Roman temelji na zgodovinskih dejstvih, ki jih Énard nadgradi s svojim pripovednim slogom. Knjigo je prevedla lanska dobitnica priznanja Radojke Vrančič Živa Čebulj.
Interpret Žan Koprivnik,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Darko Kukovič,
režiserka Nika Bezeljak.
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.
Letos je minilo 150 let od rojstva ameriške pisateljice, pesnice in dramatičarke Gertrude Stein (1874–1946). Ta nenavadna literarna ustvarjalka se je rodila v Pensilvaniji, odraščala v Kaliforniji, leta 1903 pa se je preselila v Francijo in ostala tam vse do konca svoje življenjske poti. Vrsto let je gostila znameniti pariški salon, v katerem so se srečevali številni umetniki, na primer Pablo Picasso, Ernest Hemingway, Ezra Pound, Henri Matisse in številni drugi. Gertrude Stein je napisala z modernizmom in jezikovnimi eksperimenti zaznamovana dela. Leta 1933 pa je objavila spomine na svoja pariška leta, zbrana v knjigi Avtobiografija Alice B. Toklas; to je bila njena življenjska sopotnica. Knjiga je postala uspešnica in jo je povzdignila v središče takratnega literarnega dogajanja. Pred spomini pa je Gertrude Stein izdala knjigo Nežni gumbi (1914), sestavljeno iz treh poglavji: Predmeti, Hrana in Sobe. Ta njena kratka knjiga "radikalne poezije", ki je danes eno njenih najbolj priljubljenih besedil, je sestavljena iz pesmi, ki se navezujejo na vsakdanjost. Zaradi eksperimentalne uporabe jezika so pesmi precej nenavadne, njihova vsebina pa izmuzljiva. Kot je zapisal prevajalec njenega dela v slovenščino Andrej E. Skubic: "Primarna tema Nežnih gumbov ni resničnost sama po sebi, temveč pesniški postopek, način, kako z besedami izraziti stvarnost, kako stavki in odstavki izražajo svet in človeka." Objavljamo nekaj pesmi iz prvega poglavja te knjige z naslovom Predmeti. Prevajalec je Andrej E. Skubic, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Anja Zag Golob je doslej izdala pet pesniških knjig, za svojo poezijo je prejela dve Jenkovi nagradi in nagrado kritiško sito ter bila dvakrat nominirana za Veronikino nagrado in enkrat za kritiško sito. V dobrem desetletju je postala ena izmed naših najbolj uveljavljenih in branih pesnic. A vse to za poznavalce poezije ni presenečenje, že njen prvenec, pesniška zbirka V roki, je namreč jasno kazal, da ga je pisala močna avtorica z velikim posluhom za (samo)ironijo in ritem pesniške govorice, lucidna opazovalka sveta in sebe v njem, ustvarjalka z neverjetno življenjsko energijo. Iz knjige V roki smo izbrali pesmi Leše, eksplozija, V besedi je moč in Moj brat. Interpretka: Tina Resman; režiserka: Špela Kravogel; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Mark Strand se je rodil 11. aprila leta 1934 v Summersidu v Kanadi, živel je v Združenih državah. Bil je pesnik, esejist, urednik in prevajalec ter profesor angleščine in primerjalne književnosti na Univerzi Columbia. Velja za enega najpomembnejših v angleščini ustvarjajočih pesnikov 20. stoletja. Za poezijo je bil tudi nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo. Izbrane pesmi v Literarnem noktumu so iz njegove zbirke Pozna ura iz leta 1978. Umrl je leta 2014. Značilnost Strandove poetike je preprost, nazoren jezikovni izraz brez rime, močnejši pa je poudarek na ritmu in zvočnosti ter na stilizaciji. V pesmih pretehtano niza motive tesnobnih slutenj, odsotnosti, nostalgičnih trenutkov in čustvene ranljivosti ter jih potrese z drobci nadrealnega. Prevod Tesa Drev, interpretacija Matija Rozman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek. Produkcija 2012.
Avtor pesniške trilogije o avtobiografiji nezavednega v zbirki Psyops (izdala Litera, 2022) namenja veliko vlogo tudi bralcu oziroma poslušalcu pesmi, saj izrecno piše: "Sodit o tej zbirki torej pomeni sodit zavest, ki jo bere, in o učinkih, ki jih sproža tvoj organizem tebi ..." To seveda velja tudi za izbrano pesem. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan. Režiser: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Pisateljica, socialna delavka in dolgoletna urednica Kraljev ulic Mirjam Gostinčar si kot avtorica kratkih zgodb zadaja različne naloge in izzive. Zgodbo Premene je na primer napisala s samimi besedami, ki se začnejo na p. Nekoliko drugačen izziv si je zadala z zgodbo Skrivna sestavina. Na prvi pogled gre za humoresko, na drugi, poznejši pogled pa pozorni poslušalci in poslušalke prepoznate podobo predmestne psihopatologije. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Francoski avtor Marc Dugain, rojen leta 1957, je bil, preden se je posvetil pisanju, podjetnik. V svoja dela pogosto vključuje resnične dogodke iz bližnje zgodovine in sodobnega francoskega političnega življenja. Tako nastopajo v romanu Vpliv, ki je izšel leta 2014, favorit na predsedniških volitvah, predsednik skupine vojaške industrije, direktor notranje obveščevalne službe, sindikalist, ki je izginil po umoru svoje družine, priljubljen kitajski fotograf ... Povezavo med njimi mora odkriti agentka tajne službe Lorraine, njena preiskava poteka od Pariza prek Bretanije do Irske. Odlomek romana Vpliv je prevedla Tadeja Šergan. Igralec: Gorazd Logar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Sonja Strenar, režiser: Klemen Markovčič, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Izbor nove poezije Aleša Štegra prinaša pesmi z bivanjsko tematiko, ki odpirajo vprašanja medčloveške odtujenosti, identitete in osmišljevanja našega tukaj in zdaj, pa tudi pesmi z erotično in poetološko tematiko, začinjene s humorjem in ironijo. Novo Štegrovo poezijo odlikuje tudi zvočnost, h kateri poudarjeno pripomorejo precizen ritem, ki, ob drugem temelji na ponavljanju in stopnjevanju besed ter igranju z njihovim zvočnim potencialom. Interpret: Aleš Valič, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednika oddaje: Tina Kozin, Vlado Motnikar, produkcija 2024.
Pred kratkim je v 94. letu starosti umrl ameriški postmodernistični pisatelj John Barth. Avtor dvajsetih knjig je v svojo književnost uvajal nove, inovativne literarne pristope. Njegovi romani so kompleksni in polni humorja, v njih pa je med drugim tematiziral umetnost pisanja. Zaposlovala ga je tudi literarna teorija. V slovenščini lahko beremo njegov roman Trgovec s tobakom. Prevajalca Izar Lunaček, Julija Potrč, interpret Matija Rozman, režiser Jože Valentič, tonski mojster Andrej Kocan, urednika oddaje Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka 2011.
Četrtega aprila je minilo sto deset let, odkar se je rodila Marguerite Duras, pisateljica, tudi scenaristka in avtorica dramskih besedil, ena najbolj branih sodobnih francoskih avtoric. Sprva je pisala realistične, po večini avtobiografske romane, nato je precej eksperimentirala, z zadnjimi nekaj besedili pa se je uvrstila med pisatelje novega romana. Zgodba Pisati je prva od petih zgodb z istoimenskim naslovom. Porodila se je ob snemanju dokumentarnega filma, v katerem Marguerite Duras razmišlja o pisanju in samoti, ki spremlja nastajanje njenih del. Roman Zamaknjenost Lol V. Stein, o katerem govori v besedilu Pisati, imamo tudi v slovenskem prevodu. Odlomek je prevedla Tadeja Šergaán. Iinterpretka Štefka Drolc, režija Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1998.
Ob 80. jubileju slovenskega avtorja Bogdana Novaka smo izbrali njegovo kratko zgodbo Kako je nona izpraznila posteljo iz zbirke Spomini na mojo mamo in njeno mladost v Trstu, izšle l. 2006. V njej se avtor spominja povojnih let v ljubljanski Rožni dolini in smrti none, ki pa je iz otroške perspektive ne prikazuje kot izrazito tragične, temveč kot sestavni del življenja. Intepretacija: Milan Štefe, glasbena oprema: Nina Kodrič, oblikovanje zvoka: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel, redaktorica: Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2017.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov