Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maroško-francoski književnik Abdellatif Laâbi (rojen l. 1942) je že zgodaj pokazal nagnjenje do delovanja na kulturnem področju. Kot študent je bil eden izmed ustanoviteljev Maroškega univerzitetnega gledališča, v katerem so med drugim uprizarjali Brechtova in Arrabalova dela. Na nacionalnem radiu je urejal dve literarni oddaji, leta 1966 pa je s skupino pesnikov in slikarjev ustanovil revijo Souffles. Revijo so leta 1972 prepovedali, Laâbija pa aretirali, mučili in nato obsodili na deset let zapora. Po mednarodnem posredovanju so ga leta 1980 osvobodili in po petih letih je zapustil Maroko in se nastanil v okolici Pariza. Laâbijeva poezija, kot pravi avtorica spremne besede k eni izmed njegovih zbirk Françoise Ascal, "je živa, ganljiva, sega neposredno v bistveno, ničesar se ne boji in poigrava se z estetskimi slogi". Je hkrati jezna in mila, uporniška in sočutna. V njej je tako humor kot samoposmeh, na primer v ciklu Male stvari.
Prevajalka je Živa Čebulj,
interpretka Ajda Kostevc,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojstri Urban Gruden, Matjaž Miklič, Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2024.
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Maroško-francoski književnik Abdellatif Laâbi (rojen l. 1942) je že zgodaj pokazal nagnjenje do delovanja na kulturnem področju. Kot študent je bil eden izmed ustanoviteljev Maroškega univerzitetnega gledališča, v katerem so med drugim uprizarjali Brechtova in Arrabalova dela. Na nacionalnem radiu je urejal dve literarni oddaji, leta 1966 pa je s skupino pesnikov in slikarjev ustanovil revijo Souffles. Revijo so leta 1972 prepovedali, Laâbija pa aretirali, mučili in nato obsodili na deset let zapora. Po mednarodnem posredovanju so ga leta 1980 osvobodili in po petih letih je zapustil Maroko in se nastanil v okolici Pariza. Laâbijeva poezija, kot pravi avtorica spremne besede k eni izmed njegovih zbirk Françoise Ascal, "je živa, ganljiva, sega neposredno v bistveno, ničesar se ne boji in poigrava se z estetskimi slogi". Je hkrati jezna in mila, uporniška in sočutna. V njej je tako humor kot samoposmeh, na primer v ciklu Male stvari.
Prevajalka je Živa Čebulj,
interpretka Ajda Kostevc,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojstri Urban Gruden, Matjaž Miklič, Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2024.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Neveljaven email naslov