Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi april je dan norcev in kaj bi bilo primerneje, kot da temu dnevu posvetimo najbolj znano delo holandskega renesančnega misleca in humanista Erazma Rotterdamskega. Ta je leta 1508 potoval iz Italije v Anglijo in da ne bi zapravljal časa, je med tem napisal in svojemu prijatelju Thomasu Moru posvetil drobno knjižico z naslovom Hvalnica norosti. Pisanje je zmes satire in filozofije in zajedljiva kritika družbe, v kateri je Erazem Rotterdamski neizprosen do vladarjev, cerkvenih in posvetnih, in do neumnosti, ki spremlja celotno človeško življenje. Neumnost, ki piše Hvalnico v prvi osebi, se v njej pojavi v različnih preoblekah. Izbrali smo nekaj njenih uvodnih misli.
Prevajalec Anton Sovre,
redaktor prevoda Branko Madžarevič,
interpretka Violeta Tomič,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednika oddaje Ingrid Kovač Brus, Matej Juh.
Produkcija 2013.
44 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Prvi april je dan norcev in kaj bi bilo primerneje, kot da temu dnevu posvetimo najbolj znano delo holandskega renesančnega misleca in humanista Erazma Rotterdamskega. Ta je leta 1508 potoval iz Italije v Anglijo in da ne bi zapravljal časa, je med tem napisal in svojemu prijatelju Thomasu Moru posvetil drobno knjižico z naslovom Hvalnica norosti. Pisanje je zmes satire in filozofije in zajedljiva kritika družbe, v kateri je Erazem Rotterdamski neizprosen do vladarjev, cerkvenih in posvetnih, in do neumnosti, ki spremlja celotno človeško življenje. Neumnost, ki piše Hvalnico v prvi osebi, se v njej pojavi v različnih preoblekah. Izbrali smo nekaj njenih uvodnih misli.
Prevajalec Anton Sovre,
redaktor prevoda Branko Madžarevič,
interpretka Violeta Tomič,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednika oddaje Ingrid Kovač Brus, Matej Juh.
Produkcija 2013.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Neveljaven email naslov