Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
43 epizod
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Iztok Osojnik je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih ustvarjalcev. Poleg pesniškega je ustvaril tudi bogat opus pripovednih in esejističnih del. Osojnikove pesmi neposredno nagovarjajo različne vidike družbene stvarnosti, s katerih njihov govorec nikoli ni izvzet; v njih se izrisuje kot prodoren, občutljiv in kritičen opazovalec. V interpretacija Milana Štefeta predstavljamo izbor pesmi o intimnejših bivanjskih vprašanjih. Režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2012.
Mineva 200 let od smrti angleškega romantičnega pesnika Georga Gordona Noela Byrona, imenovanega preprosto lord Byron. Bil je najvidnejša osebnost angleške romantike. Njegovo življenje so zaznamovali številni škandali in razvpite ljubezenske epizode, med katerimi naj bi bile tudi incestne. S pisanjem se je začel ukvarjati že v mladosti, pisal je lirsko poezijo, pozneje pa epsko-lirske in epske satirične pesnitve. Pesnitev Romanje grofiča Harolda velja za eno najpomembnejših del evropske romantike. Že v avtorjevem času so jo navdušeno prebirali in številni so se odpravili po poteh, ki jih je po Evropi prehodil njegov literarni junak. Prevajalec: Janez Menart; režiserka: Irena Glonar; interpret: Aleš Valič; glasbenaopremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; uredniki oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Tina Kozin; produkcija 2006.
Poljska pesnica, esejistka, vizualna umetnica in glasbenica Urszula Zajączkowska se je rodila leta 1978 v Starogardu Gdańskem. Študirala je botaniko na gozdarski fakulteti in montažo na akademiji za film in televizijo v Varšavi. Je profesorica botanike na univerzi in raziskovalka sveta rastlin, s katerim so povezani tudi njena poezija, umetniški projekti in kratkometražni filmi, npr. Metamorfoza rastlin (izšla l. 2016). Je ena najbolj znanih predstavnic poljske ekopoezije. Doslej je izdala pesniške zbirke Atomi (l. 2014), minimum (l. 2017) in Pesek (l. 2020) ter eseje Trske, dračje (l. 2019). Za minimum je leta 2017 prejela nagrado Sklada Kościelskih, za Trske, dračje pa leta 2020 literarno nagrado Gdynia v kategoriji eseja. Izbor pesmi je prevedla Jana Unuk. Interpretira Pia Zemljič, režirala je Ana Krauthaker, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Petra Bauman je diplomirana novinarka, moderatorka, igralka in pesnica. Doslej je objavila dve pesniški zbirki, Januar in Paradiž. Njene pesmi so bile prevedene v nemščino, angleščino, hrvaščino in grščino. Objavlja v slovenskih literarnih revijah. Piše poezijo in kratko prozo, zgodbe in pesmi za otroke, občasno nastopa v gledališču in filmih, zadnja leta pa jo priteguje ljudsko pripovedništvo. Inrerpretacija Pia Zemljič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Ana Krauthaker. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje je Staša Grahek.
Pesnica Lara Božak se je že predstavila na Radiu Slovenija. Kot soavtorica v antologiji bog si ga drka na nas je sodelovala v oddaji Ars humana, nekaj svojih pesmi je objavila leta 2023 tudi v Literarnem nokturnu, v Izšlo je je predstavila svojo prvo samostojno pesniško zbirko Z luknjami v prepihu (izšla je pri Črni skrinjici), tokrat pa se v Nokturnu predstavlja s še neobjavljenimi pesmimi. Skratka, Nokturno je lepa priložnost, da prisluhnemo sodobni poeziji, ki se nekoliko navezuje na modernistično prakso, hkrati pa diskretno ubesedi tudi osebno razpoloženje. Interpretka Pia Zemljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Pisateljica Jaroslava Blažková danes sodi med najbolj brane slovaške avtorje, čeprav je bila po nasilnem zatrtju ,praške pomladi' leta 1968 zaradi emigracije v Kanado v domovini prepovedana. Roman v pismih Happyendi, ki ga je pred nekaj meseci izdala založba Pivec, je intimen zapis iz življenja ženske v zrelih letih, ki predano in ljubeče skrbi za moža po možganski kapi. V pismih prijateljici Evi ga imenuje Dušica. Prevajalka Stanislava Chrobáková Repar, interpretka Pia Zemljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Produkcija 2024.
Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, partizan, politik in nekdanji radijski kolega Ciril Zlobec (rojen je bil 4. julija 1925 v Ponikvah, umrl pa je 24. avgusta 2018 v Ljubljani) je pogosto pesnil o vitalizmu, pa tudi sam je bil izjemno vitalen. Leta 2013 je tako v Literarnem nokturnu objavil sedem pesmi o času. Interpret je Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2013.
Letos je minilo 150 let od rojstva ameriške pisateljice, pesnice in dramatičarke Gertrude Stein (1874–1946). Ta nenavadna literarna ustvarjalka se je rodila v Pensilvaniji, odraščala v Kaliforniji, leta 1903 pa se je preselila v Francijo in ostala tam vse do konca svoje življenjske poti. Vrsto let je gostila znameniti pariški salon, v katerem so se srečevali številni umetniki, na primer Pablo Picasso, Ernest Hemingway, Ezra Pound, Henri Matisse in številni drugi. Gertrude Stein je napisala z modernizmom in jezikovnimi eksperimenti zaznamovana dela. Leta 1933 pa je objavila spomine na svoja pariška leta, zbrana v knjigi Avtobiografija Alice B. Toklas; to je bila njena življenjska sopotnica. Knjiga je postala uspešnica in jo je povzdignila v središče takratnega literarnega dogajanja. Pred spomini pa je Gertrude Stein izdala knjigo Nežni gumbi (1914), sestavljeno iz treh poglavji: Predmeti, Hrana in Sobe. Ta njena kratka knjiga "radikalne poezije", ki je danes eno njenih najbolj priljubljenih besedil, je sestavljena iz pesmi, ki se navezujejo na vsakdanjost. Zaradi eksperimentalne uporabe jezika so pesmi precej nenavadne, njihova vsebina pa izmuzljiva. Kot je zapisal prevajalec njenega dela v slovenščino Andrej E. Skubic: "Primarna tema Nežnih gumbov ni resničnost sama po sebi, temveč pesniški postopek, način, kako z besedami izraziti stvarnost, kako stavki in odstavki izražajo svet in človeka." Objavljamo nekaj pesmi iz prvega poglavja te knjige z naslovom Predmeti. Prevajalec je Andrej E. Skubic, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Anja Zag Golob je doslej izdala pet pesniških knjig, za svojo poezijo je prejela dve Jenkovi nagradi in nagrado kritiško sito ter bila dvakrat nominirana za Veronikino nagrado in enkrat za kritiško sito. V dobrem desetletju je postala ena izmed naših najbolj uveljavljenih in branih pesnic. A vse to za poznavalce poezije ni presenečenje, že njen prvenec, pesniška zbirka V roki, je namreč jasno kazal, da ga je pisala močna avtorica z velikim posluhom za (samo)ironijo in ritem pesniške govorice, lucidna opazovalka sveta in sebe v njem, ustvarjalka z neverjetno življenjsko energijo. Iz knjige V roki smo izbrali pesmi Leše, eksplozija, V besedi je moč in Moj brat. Interpretka: Tina Resman; režiserka: Špela Kravogel; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Mark Strand se je rodil 11. aprila leta 1934 v Summersidu v Kanadi, živel je v Združenih državah. Bil je pesnik, esejist, urednik in prevajalec ter profesor angleščine in primerjalne književnosti na Univerzi Columbia. Velja za enega najpomembnejših v angleščini ustvarjajočih pesnikov 20. stoletja. Za poezijo je bil tudi nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo. Izbrane pesmi v Literarnem noktumu so iz njegove zbirke Pozna ura iz leta 1978. Umrl je leta 2014. Značilnost Strandove poetike je preprost, nazoren jezikovni izraz brez rime, močnejši pa je poudarek na ritmu in zvočnosti ter na stilizaciji. V pesmih pretehtano niza motive tesnobnih slutenj, odsotnosti, nostalgičnih trenutkov in čustvene ranljivosti ter jih potrese z drobci nadrealnega. Prevod Tesa Drev, interpretacija Matija Rozman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek. Produkcija 2012.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov