Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati v skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa.
Ste si že kdaj ogledali botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso? Se sprehodili po Ferrarijevem vrtu v Štanjelu, ali vrtu vile Fabiani v bližnem Kobdilju? Če imate radi kraško naravo in krajino, bi uživali tudi v Pepinem kraškem vrtu v Dutovljah, dišeča zelišča pa bi vam zdramila vse vonjalne živčne končiče. Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi teh pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati pod skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa. Nekateri izmed njih se ponašajo tudi z različnimi statusi s področja naravne in kulturne dediščine.
Poleg vsega, kar smo lahko v Štanjelu občudovali do sedaj, si boste po novem na gradu lahko ogledali tudi Muzej Nature 2000 z razstavo Narava in človek na Krasu. V mansardi palacija so, na skoraj 400 kvadratnih metrih, uredili interaktivni, izkustveni muzej, kjer boste Kras lahko tudi slišali, zavonjali, potipali. V Štanjelu pa lahko obiščete tudi Ferrarijev vrt ali vrt Vile Fabiani. Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, ki so ga zasnovali leta 1848 za bogato družino Scaramanga, pa vas bo – obdan s kamnitimi zidovi, ki so družino ščitili pred nadležnimi pogledi mimoidočih, prepričal s svojo skrivnostnostjo, nenavadnimi eksotičnimi drevesi, peščenimi potmi in steklenim palmarijem.
Pomlad in dež sta jih v teh dneh že dodobra pozelenila, zato v tej mladi pomladi postajajo še privlačnejši. Rastlinjaki, rožniki, vrtnice, kraški kamen, tujerodne drevesne vrste, omamno dišeča zelišča, mostički, jezerce, zapleten sistem vodovodnih cevi, ki so služile namakanju in imele še več drugih funkcij, vas bodo gotovo prepričali, zato vam žrtvovanje kakšne nedelje za razvajanje ne sme biti žal. Sploh ne, če boste na Kras zavili v času cvetenja vrtnic.
»Čas vrtnic prihaja. Okrog 20. maja do 20. junija je vrt poln razcvetelega cvetja vrtnic,« pravi predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Breda Bavdaž Čopi.
Poleg treh uveljavljenih, historičnih vrtov sta na Krasu oziroma v Brkinih še dva, ki predstavljata naravno in kulturno dediščino kraške gmajne. Prvi je Pepin kraški vrt na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. O naravni in kulturni dediščini Krasa priča tako domiselno, da si je pred leti, na pomembni mednarodni hortikulturni razstavi prislužil zlato medaljo med malimi vrtovi. Drugi pa je malce bolj oddaljen, v Kačičah, zanj vzorno skrbi lastnica Andrejka Cerkvenik. Slednji vas vabi na učne in senzorične sprehode, kjer lahko spoznate zdravilnih in aromatičnih rastlin ter njihovo uporabno vrednost.
216 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati v skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa.
Ste si že kdaj ogledali botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso? Se sprehodili po Ferrarijevem vrtu v Štanjelu, ali vrtu vile Fabiani v bližnem Kobdilju? Če imate radi kraško naravo in krajino, bi uživali tudi v Pepinem kraškem vrtu v Dutovljah, dišeča zelišča pa bi vam zdramila vse vonjalne živčne končiče. Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi teh pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati pod skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa. Nekateri izmed njih se ponašajo tudi z različnimi statusi s področja naravne in kulturne dediščine.
Poleg vsega, kar smo lahko v Štanjelu občudovali do sedaj, si boste po novem na gradu lahko ogledali tudi Muzej Nature 2000 z razstavo Narava in človek na Krasu. V mansardi palacija so, na skoraj 400 kvadratnih metrih, uredili interaktivni, izkustveni muzej, kjer boste Kras lahko tudi slišali, zavonjali, potipali. V Štanjelu pa lahko obiščete tudi Ferrarijev vrt ali vrt Vile Fabiani. Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, ki so ga zasnovali leta 1848 za bogato družino Scaramanga, pa vas bo – obdan s kamnitimi zidovi, ki so družino ščitili pred nadležnimi pogledi mimoidočih, prepričal s svojo skrivnostnostjo, nenavadnimi eksotičnimi drevesi, peščenimi potmi in steklenim palmarijem.
Pomlad in dež sta jih v teh dneh že dodobra pozelenila, zato v tej mladi pomladi postajajo še privlačnejši. Rastlinjaki, rožniki, vrtnice, kraški kamen, tujerodne drevesne vrste, omamno dišeča zelišča, mostički, jezerce, zapleten sistem vodovodnih cevi, ki so služile namakanju in imele še več drugih funkcij, vas bodo gotovo prepričali, zato vam žrtvovanje kakšne nedelje za razvajanje ne sme biti žal. Sploh ne, če boste na Kras zavili v času cvetenja vrtnic.
»Čas vrtnic prihaja. Okrog 20. maja do 20. junija je vrt poln razcvetelega cvetja vrtnic,« pravi predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Breda Bavdaž Čopi.
Poleg treh uveljavljenih, historičnih vrtov sta na Krasu oziroma v Brkinih še dva, ki predstavljata naravno in kulturno dediščino kraške gmajne. Prvi je Pepin kraški vrt na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. O naravni in kulturni dediščini Krasa priča tako domiselno, da si je pred leti, na pomembni mednarodni hortikulturni razstavi prislužil zlato medaljo med malimi vrtovi. Drugi pa je malce bolj oddaljen, v Kačičah, zanj vzorno skrbi lastnica Andrejka Cerkvenik. Slednji vas vabi na učne in senzorične sprehode, kjer lahko spoznate zdravilnih in aromatičnih rastlin ter njihovo uporabno vrednost.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
Iz Idrije se nam je v tokratni Lokalni čas oglasila Nina Brus. Prve septembrske dni se veliko govori o šoli, o začetku novega šolskega leta. Ob tem se marsikdo spominja svoje izkušnje prvega šolskega dne in ugotavlja, da se je šola od takrat zelo spremenila. Stoletnik Ivan Bevk, ki je odraščal na Cerkljanskem, ima na šolske dni lepe spomine, seveda pa je svojevrstna učiteljica tudi zgodovina. Na to spominja tudi trasa nekdanjega Feldbahna, ozkotirne železnice, ki so jo za potrebe oskrbe zgradili med prvo svetovno vojno.
Iz novogoriškega studia se nam je v Lokalni čas oglasil Valter Pregelj.
V Brežicah zadovoljni s turističnim obiskom to poletje, nastavitve so skoraj povsem razprodane do sredine septembra, pripoveduje dopisnica Suzana Vahtarič, ki je tokrat odmerila lokalni čas.
Tokrat smo se v Lokalnem času znova preselili na Gorenjsko in ker je pred vrati Veliki Šmaren je Romana Erjavec raziskala, kako je z romarskim turizmom na Brezjah.
Celjski dopisnik Matija Mastnak nas je tokrat odpeljal v bližino Slovenskih Konjic, kjer stoji Žička kartuzija. Državni zbor je za obnovo ostankov iz 12. stoletja že marca namenil dva milijona evrov, a so začetek del zaradi epidemije morali prestaviti za nekaj mescev. S pripravljalnimi deli so zdaj le začeli. Samostan, ki je propadal več stoletji, po malem obnavljajo zadnja tri desetletja, a za prenovo propadajoče cerkve Svetega Janeza Krstnika, ki bi se lahko kmalu celo podrla, do zdaj ni bilo denarja. Dela bodo potekala slabi dve leti.
Na prekmurski ravnici plesali brez folklornega festivala. V Beltincih so namreč zaradi epidemioloških razmer odpovedali 50. mednarodni folklorni festival.
V tokratni rubriki Lokalni čas smo se odpravili na Koroško, kjer letos praznujejo 400– letnico železarstva v Mežiški dolini. Gre za pomembno prelomnico, ki je zaznamovala življenje v tej dolini, čeprav je bila prisotna tudi drugod na Koroškem. Hkrati tudi ta del zgodovine odstira, kako ključno vlogo imajo prometne povezave za prihodnost gospodarstva. Za vse, ki se odpravljate na Koroško pa je dopisnica Metka Pirc pripravila tudi kakšen namig, kje se ustaviti in občudovati to dediščino.
Ogled slovenske prestolnice z gladine Ljubljanice ima poseben čar. Številni – predvsem tujci – si želijo to doživeti s plovbo po reki na eni od turističnih ladjic, ali pa se odločijo za supanje ali veslanje po njej. Višek sezone je običajno poletje, a je letos zaradi koronavirusa Ljubljanica tako rekoč prazna v primerjavi s prejšnjimi leti. To je hud udarec tudi za turistične ladjice; prevozniki pravijo, da je upad prometa tudi do 90-odstoten. Občina in Ljubljanski potniški promet medtem načrtujeta, da bi septembra med Žitnim mostom in Livado ladjica prvič zaplula tudi po redni liniji; vožnjo bi – tako kot mestne avtobuse – plačevali z Urbano. Turistični prevozniki na Ljubljanici opozarjajo, da bi zaradi nekonkurenčne cene zanje to lahko pomenilo veliko izgubo dohodka. Bojijo se predvsem tega, da bi velik interes za redno linijo zaradi nizke cene izkazali tudi tuji turisti, ki se zdaj zelo radi vozijo s turističnimi prevozniki, ki pa prevoze ponujajo za okoli 10 evrov. Dvomijo pa tudi, da bi linija zaradi razmer na reki, ki se lahko hitro spremenijo, res lahko bila redna.
Iz Podravja se nam je oglasila Gabrijela Milošič, nas najprej odpeljala do zgodbe o hitri cesti, vprašali smo se tudi ali se kaj boljši časi obetajo vodovodu v Podravju, sredi žetvene sezone pa smo obiskali tudi Mlin Korošec, ki ima dvestoletno zgodovino.
Tokrat je lokalni čas na Obali v radijske minute ujela Lea Širok. Seveda smo, začetku poletnih počitnic primerno, najprej naredili nekaj zamahov v morju, preverili kako so na julij in avgust pripravljene plaže, se spomnili na Tartinijevo leto, ki je zaradi pandemije na žalost doživelo okrnjeno izvedbo, privoščili pa smo si tudi hobotnice v Kopru in se odpeljali z barko od Ankarana do Pirana. Seveda pa nismo pozabili na Kraljico morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. V Piranu je na ogled njena replika.
Začetek prve poletne turistične sezone v edinem dolenjsko belokranjskem smučarskem središču na Gačah nad Črmošnjicami je več kot vzpodbuden. Ob lepem vremenu se v centru vsak konec tedna zbere skoraj tisoč obiskovalcev, ki uživajo v rekreativnih dejavnostih in dobri kulinariki.Občina Ivančna Gorica si želi, da bi prihodnje leto v Sloveniji razglasili za Jurčičevo leto, saj bo kar nekaj okroglih jubilejev povezanih z našim prvim romanopiscem Josipom Jurčičem. V Beli krajini pa skrbijo za varovanje črne človeške ribice, ki po doslej znanih podatkih prebiva le v kraškem podzemlju pri Črnomlju. Več o tem v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Ob besedi Zasavje še vedno večina izmed nas, čeprav je že skoraj desetletje od kar so iz nedrji zemlje izkopali zadnji premog, pomislimo na rudarje in rudarstvo, ki je bilo več kot 200 let temelj življenja in razvoja regije oziroma krajev in mest, ki so v ozkih dolinah nastali prav zaradi črnega zlata. Z zaprtjem rudnikov, se je v zasavskih dolinah marsikaj spremenilo. Koliko rudarske dediščine je v krajih ostalo, in kakšne načrte še imajo pa smo izvedeli ob tokratnem obisku Zasavja od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec
Marko Škrlj se je v Lokalnem času ustavil pri novem oskrbniku doma na Slivnici in poizvedel, kdaj bo na Igu zraslo koliščarsko naselje.
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu. V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Ta teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije. Tudi o tem nam je v jutranjem potepu prek travnikov in parkov več povedala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov