Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati v skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa.
Ste si že kdaj ogledali botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso? Se sprehodili po Ferrarijevem vrtu v Štanjelu, ali vrtu vile Fabiani v bližnem Kobdilju? Če imate radi kraško naravo in krajino, bi uživali tudi v Pepinem kraškem vrtu v Dutovljah, dišeča zelišča pa bi vam zdramila vse vonjalne živčne končiče. Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi teh pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati pod skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa. Nekateri izmed njih se ponašajo tudi z različnimi statusi s področja naravne in kulturne dediščine.
Poleg vsega, kar smo lahko v Štanjelu občudovali do sedaj, si boste po novem na gradu lahko ogledali tudi Muzej Nature 2000 z razstavo Narava in človek na Krasu. V mansardi palacija so, na skoraj 400 kvadratnih metrih, uredili interaktivni, izkustveni muzej, kjer boste Kras lahko tudi slišali, zavonjali, potipali. V Štanjelu pa lahko obiščete tudi Ferrarijev vrt ali vrt Vile Fabiani. Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, ki so ga zasnovali leta 1848 za bogato družino Scaramanga, pa vas bo – obdan s kamnitimi zidovi, ki so družino ščitili pred nadležnimi pogledi mimoidočih, prepričal s svojo skrivnostnostjo, nenavadnimi eksotičnimi drevesi, peščenimi potmi in steklenim palmarijem.
Pomlad in dež sta jih v teh dneh že dodobra pozelenila, zato v tej mladi pomladi postajajo še privlačnejši. Rastlinjaki, rožniki, vrtnice, kraški kamen, tujerodne drevesne vrste, omamno dišeča zelišča, mostički, jezerce, zapleten sistem vodovodnih cevi, ki so služile namakanju in imele še več drugih funkcij, vas bodo gotovo prepričali, zato vam žrtvovanje kakšne nedelje za razvajanje ne sme biti žal. Sploh ne, če boste na Kras zavili v času cvetenja vrtnic.
»Čas vrtnic prihaja. Okrog 20. maja do 20. junija je vrt poln razcvetelega cvetja vrtnic,« pravi predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Breda Bavdaž Čopi.
Poleg treh uveljavljenih, historičnih vrtov sta na Krasu oziroma v Brkinih še dva, ki predstavljata naravno in kulturno dediščino kraške gmajne. Prvi je Pepin kraški vrt na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. O naravni in kulturni dediščini Krasa priča tako domiselno, da si je pred leti, na pomembni mednarodni hortikulturni razstavi prislužil zlato medaljo med malimi vrtovi. Drugi pa je malce bolj oddaljen, v Kačičah, zanj vzorno skrbi lastnica Andrejka Cerkvenik. Slednji vas vabi na učne in senzorične sprehode, kjer lahko spoznate zdravilnih in aromatičnih rastlin ter njihovo uporabno vrednost.
216 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati v skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa.
Ste si že kdaj ogledali botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso? Se sprehodili po Ferrarijevem vrtu v Štanjelu, ali vrtu vile Fabiani v bližnem Kobdilju? Če imate radi kraško naravo in krajino, bi uživali tudi v Pepinem kraškem vrtu v Dutovljah, dišeča zelišča pa bi vam zdramila vse vonjalne živčne končiče. Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi teh pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati pod skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa. Nekateri izmed njih se ponašajo tudi z različnimi statusi s področja naravne in kulturne dediščine.
Poleg vsega, kar smo lahko v Štanjelu občudovali do sedaj, si boste po novem na gradu lahko ogledali tudi Muzej Nature 2000 z razstavo Narava in človek na Krasu. V mansardi palacija so, na skoraj 400 kvadratnih metrih, uredili interaktivni, izkustveni muzej, kjer boste Kras lahko tudi slišali, zavonjali, potipali. V Štanjelu pa lahko obiščete tudi Ferrarijev vrt ali vrt Vile Fabiani. Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, ki so ga zasnovali leta 1848 za bogato družino Scaramanga, pa vas bo – obdan s kamnitimi zidovi, ki so družino ščitili pred nadležnimi pogledi mimoidočih, prepričal s svojo skrivnostnostjo, nenavadnimi eksotičnimi drevesi, peščenimi potmi in steklenim palmarijem.
Pomlad in dež sta jih v teh dneh že dodobra pozelenila, zato v tej mladi pomladi postajajo še privlačnejši. Rastlinjaki, rožniki, vrtnice, kraški kamen, tujerodne drevesne vrste, omamno dišeča zelišča, mostički, jezerce, zapleten sistem vodovodnih cevi, ki so služile namakanju in imele še več drugih funkcij, vas bodo gotovo prepričali, zato vam žrtvovanje kakšne nedelje za razvajanje ne sme biti žal. Sploh ne, če boste na Kras zavili v času cvetenja vrtnic.
»Čas vrtnic prihaja. Okrog 20. maja do 20. junija je vrt poln razcvetelega cvetja vrtnic,« pravi predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Breda Bavdaž Čopi.
Poleg treh uveljavljenih, historičnih vrtov sta na Krasu oziroma v Brkinih še dva, ki predstavljata naravno in kulturno dediščino kraške gmajne. Prvi je Pepin kraški vrt na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. O naravni in kulturni dediščini Krasa priča tako domiselno, da si je pred leti, na pomembni mednarodni hortikulturni razstavi prislužil zlato medaljo med malimi vrtovi. Drugi pa je malce bolj oddaljen, v Kačičah, zanj vzorno skrbi lastnica Andrejka Cerkvenik. Slednji vas vabi na učne in senzorične sprehode, kjer lahko spoznate zdravilnih in aromatičnih rastlin ter njihovo uporabno vrednost.
Tokratni Lokalni čas je odmerila Barbara Kampos De Stefani, ki se nam je oglasila iz studia Radia Koper. V Piran je iz Tržiča v Italiji srečno priplula jadrnica Galeb, ki sta jo naša svetovno znana baletnika Pia in Pino Mlakar pred 28-imi leti podarila Pomorskemu muzeju Piran. Več o tem v Lokalnem času, v katerem smo nanizali tudi bisere glasbenih dogodkov, ki bodo zaznamovali poletje v Slovenski Istri. Pred mikrofonoma: Barabara Kampos de Stefani, Mojca Delač tonska mojstra: Marko Čebulj, Jaka Žagar
Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.
Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc.
Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo.Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem Marko Škrlj v tokratnem Lokalnem času, v katerem smo obiskali tudi Trubarjevo domačijo.
70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.
Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor.
Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.
S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še hitreje zna biti. To velja zlasti za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske steze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se nam oglaša Karmen Štrancar Rajevec.
V času okoli prvomajskih praznikov poleg encijana, ki v naravo vabi s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu, zacveti tudi zlatorumena azaleja. V Posavju sta kar dve večji rastišči te zavarovane znamenitosti, na Vrhku nad Tržiščem in največje v državi v bližnjem Boštanju. Ob tem Jože Prah iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.
Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.
Iz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. Dopisnik Marko Škrlj se je med drugim pogovarjal z Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj.
Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas je odmerila Romana Erjavec.
Tokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar Primož Čepar, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij nekaterih športnih panog z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton.
Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega.
Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.
Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.
Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak!
V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.
Neveljaven email naslov