Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Otroci zvezde

03.06.2019

Otroci se pojavljajo v številnih medijskih vsebinah – v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo nadarjene, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove. Kako pojavljanje otrok v takih oddajah vpliva nanje, nas je zanimalo v ponedeljkovi oddaji Prvega Med štirimi stenami. Govorili smo tudi o želji in prizadevanjih nekaterih staršev, da bi njihovi otroci postali zvezde, pa še o najstnikih in starših, ki življenje sebe in svojih bližnjih redno dajejo na ogled na spletu.

O izpostavljanju otrok na televizijskih tekmovanjih, v talent šovih, resničnostnih oddajah in o spletnih vsebinah, v katerih se otroci sami izpostavljajo širši javnosti

»Vsaka kariera je sestavljena iz plusov in minusov. Ko se danes ozrem nazaj, se spominjam lepih trenutkov,« pravi Hajdi Korošec Jazbinšek, ki jo je Slovenija spoznala, ko je pri enajstih letih prepevala pesmico Naš kuža. Izpostavljenost ji je nekatere stvari tudi otežila:

»Otroško ljubosumje je lahko zelo neprijetno in zoprno. Recimo to uveljavljanje v družbi, ko sem bila najstnica in sta bili Naš kuža in Petelinček otroški pesmici. Sama sem hodila v glasbeno šolo, se izobraževala, želela početi druge stvari, pa sem bila zavita v tem klobčiču in nisem mogla iz njega. To so bile neke težke stvari takrat za mene.«

V času, ko je Hajdi prepevala otroške pesmi, ni bilo toliko medijskih vsebin, v katerih bi se pojavljali otroci. Danes jih je veliko več – otroci se pojavljajo v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo talente, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove.

»Če otrok tega ne želi, ga ne siliti. Tam naj bodo tisti, ki to radi počnejo. Ko se začenjajo drame, to ni več pravo mesto za otroke. Posledica tega je vidna, ko najstnik odpoje neko pesem in se nato zjoče. Je bil napor res tako hud ali je to v glavi?«

staršem otrok, ki se odločajo o tem, ali naj se njihov otrok udeleži katere od teh vsebin, svetuje Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti. »To je položaj, v katerem otroci postanejo projekt svojih staršev. Starši odločajo o vsem. In ne gre za to, da bi bil otrok tako prepoznaven, ampak da bi bili starši prepoznavni. Kot: »Jaz sem starš tega otroka.« Je dokaz, kako smo mi sposobni,« sogovornik komentira ravnanje staršev, ki si želijo iz svojih otrok narediti zvezde brez otrokovega privoljenja, želja in za vsako silo. Tudi sicer je potrebna vnaprejšnja priprava otroka na večjo izpostavljenost in druge posledice, kot je tudi poraz:

»Pripravljeni morajo biti na to, da se jih bo snemalo povsod. Da jih bodo v oddaji predstavili take, kot sami želijo, ne nujno take, kot so. Ko se bodo na družbenih omrežjih pojavile njihove fotografije, se bodo pojavili komentarji, tudi negativni. In kako to razložiti otroku? Na koncu se namreč ne ukvarja več s tem, da mu je 25 tisoč ljudi dalo »like«, zanima ga samo tistih 1100, ki so bili proti njemu.«

Komentarji so lahko boleči, pravi tudi Nika Erčulj, ki je videe, ki jih objavlja na spletu, začela snemati pri 15 letih. »Preden so prišli prvi komentarji, je bila to zelo pozitivna izkušnja.

Komentatorji si ustvarijo mnenje o tebi in te s svojimi komentarji usmerjajo. Nekako ti določijo, kakšen naj bi ti bil, čeprav to ni nujno res. Narekujejo ti, kako naj bi ravnal.

Se mi zdi, da sem v preteklosti delila preveč. In občutek je tak, kot da bi hodil sredi Ljubljane brez oblačil. Zato mogoče ne bi priporočala tako mladim, da to začnejo. Da se tega lotijo šele, ko že približno vedo, kdo so in kaj hočejo. Opraviti pa je treba tudi selekcijo, da dobro premisliš, kaj želiš, da ostane le tvoje, in kaj si pripravljen deliti.«


Med štirimi stenami

856 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Otroci zvezde

03.06.2019

Otroci se pojavljajo v številnih medijskih vsebinah – v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo nadarjene, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove. Kako pojavljanje otrok v takih oddajah vpliva nanje, nas je zanimalo v ponedeljkovi oddaji Prvega Med štirimi stenami. Govorili smo tudi o želji in prizadevanjih nekaterih staršev, da bi njihovi otroci postali zvezde, pa še o najstnikih in starših, ki življenje sebe in svojih bližnjih redno dajejo na ogled na spletu.

O izpostavljanju otrok na televizijskih tekmovanjih, v talent šovih, resničnostnih oddajah in o spletnih vsebinah, v katerih se otroci sami izpostavljajo širši javnosti

»Vsaka kariera je sestavljena iz plusov in minusov. Ko se danes ozrem nazaj, se spominjam lepih trenutkov,« pravi Hajdi Korošec Jazbinšek, ki jo je Slovenija spoznala, ko je pri enajstih letih prepevala pesmico Naš kuža. Izpostavljenost ji je nekatere stvari tudi otežila:

»Otroško ljubosumje je lahko zelo neprijetno in zoprno. Recimo to uveljavljanje v družbi, ko sem bila najstnica in sta bili Naš kuža in Petelinček otroški pesmici. Sama sem hodila v glasbeno šolo, se izobraževala, želela početi druge stvari, pa sem bila zavita v tem klobčiču in nisem mogla iz njega. To so bile neke težke stvari takrat za mene.«

V času, ko je Hajdi prepevala otroške pesmi, ni bilo toliko medijskih vsebin, v katerih bi se pojavljali otroci. Danes jih je veliko več – otroci se pojavljajo v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo talente, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove.

»Če otrok tega ne želi, ga ne siliti. Tam naj bodo tisti, ki to radi počnejo. Ko se začenjajo drame, to ni več pravo mesto za otroke. Posledica tega je vidna, ko najstnik odpoje neko pesem in se nato zjoče. Je bil napor res tako hud ali je to v glavi?«

staršem otrok, ki se odločajo o tem, ali naj se njihov otrok udeleži katere od teh vsebin, svetuje Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti. »To je položaj, v katerem otroci postanejo projekt svojih staršev. Starši odločajo o vsem. In ne gre za to, da bi bil otrok tako prepoznaven, ampak da bi bili starši prepoznavni. Kot: »Jaz sem starš tega otroka.« Je dokaz, kako smo mi sposobni,« sogovornik komentira ravnanje staršev, ki si želijo iz svojih otrok narediti zvezde brez otrokovega privoljenja, želja in za vsako silo. Tudi sicer je potrebna vnaprejšnja priprava otroka na večjo izpostavljenost in druge posledice, kot je tudi poraz:

»Pripravljeni morajo biti na to, da se jih bo snemalo povsod. Da jih bodo v oddaji predstavili take, kot sami želijo, ne nujno take, kot so. Ko se bodo na družbenih omrežjih pojavile njihove fotografije, se bodo pojavili komentarji, tudi negativni. In kako to razložiti otroku? Na koncu se namreč ne ukvarja več s tem, da mu je 25 tisoč ljudi dalo »like«, zanima ga samo tistih 1100, ki so bili proti njemu.«

Komentarji so lahko boleči, pravi tudi Nika Erčulj, ki je videe, ki jih objavlja na spletu, začela snemati pri 15 letih. »Preden so prišli prvi komentarji, je bila to zelo pozitivna izkušnja.

Komentatorji si ustvarijo mnenje o tebi in te s svojimi komentarji usmerjajo. Nekako ti določijo, kakšen naj bi ti bil, čeprav to ni nujno res. Narekujejo ti, kako naj bi ravnal.

Se mi zdi, da sem v preteklosti delila preveč. In občutek je tak, kot da bi hodil sredi Ljubljane brez oblačil. Zato mogoče ne bi priporočala tako mladim, da to začnejo. Da se tega lotijo šele, ko že približno vedo, kdo so in kaj hočejo. Opraviti pa je treba tudi selekcijo, da dobro premisliš, kaj želiš, da ostane le tvoje, in kaj si pripravljen deliti.«


29.04.2024

Igor Plohl

Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O svoji težki življenjski preizkušnji in spoprijemanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja in poslanstva. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja se je z Igorjem Plohlom pogovarjala Brigita Mohorič.


22.04.2024

Petra Strelec: "Neka neznana sila me je vlekla v njegov objem, danes bi temu rekla zanka."

»Nikoli ne bom pozabila, kako mi je srce zaigralo, ko sem ga prvič zagledala. Njega in njegov začudeno preplašeni pogled. Zares me je nekaj privlačilo na njem. Neka neznana sila me je vlekla v njegov objem. Danes bi rekla, da me je vleklo v njegovo zanko.« Zgodba Petre Strelec je zgodba o družinskem in partnerskem nasilju in njeni moči, da je izstopila iz kroga nasilja. Je medicinska sestra in absolventka na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer bo diplomirala iz psihosocialne pomoči na temo vpliv travm iz otroštva na odnose in življenje v odrasli dobi. Je avtorica treh knjig: V postelji s sovražnikom?, Pot v svobodo – s preprostimi koraki do osebne svobode in Moje življenjske lekcije.


15.04.2024

Travma lahko poveže posvojitelja in posvojenca

Živa Kuliš je posvojenka, ki je zelo globoko občutila zadrego, ki nastane med posvojitelji in otrokom, ki pride v družino neplodnega para, ki še ni popolnoma pozdravil svoje rane. Prepričana je, da je treba na posvojitev pripraviti tako otroka kot tudi par, ki ga sprejema v svojo družino, zato se v odraslosti udejstvuje v Deteljici, prostovoljnem društvu posvojiteljev in posvojencev ter rejnikov in rejencev.


08.04.2024

Nastja Holc: Vsak obsojenec je zgodba zase

Nastja Holc je po izobrazbi socialna pedagoginja, zadnjih devet let pa je bila zaposlena kot svetovalna delavka – pedagoginja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. To je najstrožje varovan zapor pri nas, kjer svojo kazen prestajajo tisti, ki so bili obsojeni za najhujša kriminalna dejanja. Kako je mlado žensko karierna pot pripeljala v moški zapor, kako je tam pomagala zapornikom, jo je bilo pri tem kdaj strah, se v zaporu rodi tudi kakšna dobra zgodba? In kako se delo v zaporu razlikuje od dela v Prevzgojnem domu Radeče, kjer dela zdaj? Z Nastjo Holc se bo v oddaji Med štirimi stenami po deseti pogovarjala Andreja Čokl.


29.03.2024

Otroštvo od gostilne do gostilne s staršema alkoholikoma

Žiga Kastelic je popoldneve in večere svojega otroštva preživljal s staršema alkoholikoma po gostilnah in bifejih. Zgodbo o vzponih in padcih v družinskih odnosih je opisal v knjigi Ti, v moji krvi, ki je po eni strani hvalnica ljubezni med starši in sinom, po drugi pa zelo trezen pogled na alkoholizem in posledice, ki jih ta povzroči. O razpletih, ki so lahko tudi srečni, se je v oddaji Med štirimi stenami z njim pogovarjala Cirila Štuber. Foto: Vanessa Tivadar


25.03.2024

Ati, kje si?

Zgodbo, ki jo je doživela kot 10-letna deklica, naša današnja sogovornica nosi s seboj že vse življenje. Izguba očeta se je Andreji Goropevšek zarezala globoko v srce, zbujala so se ji številna vprašanja in šele s tem, ko je razmišljanja zapisala in bo zgodba izšla v knjigi, je, kot pravi, prišla do določenih spoznanj. Nekaj misli bo Andreja Goropevšek podelila tudi z nami, na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.


18.03.2024

Pogled na blodnjo z narobne strani

O različnih obrazih težav z duševnim zdravjem, mejah prištevnosti in neprištevnosti ter o relativnosti blodenj kot večinsko motečih pogledov na svet in pojave v njem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gost Cirile Štuber je bil Tone Vrhovnik Straka, ki ima tudi sam težave z duševnim zdravjem, hkrati pa je aktivist za blaginjo in pravice takih oseb in avtor knjige »Si danes vzel tablete?«


11.03.2024

ADHD v življenju in šoli

ADHD je kratica za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. S temi motnjami oziroma drugačnostjo, posebnostjo, se posameznik rodi in živi. Ta drugačnost pa je lahko marsikdaj naporna za starše, učitelje, za vse, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je nemiren, katerega pozornost bega in ima lahko vedenjske težave oziroma druge posebnosti. V tej motnji, poimenovani ADHD, se lahko skriva posebna moč, ki pa jo je treba razumeti. Skrita moč ADHD je tudi naslov priročnika, v katerem so rezultati projekta, pri katerem sta se v študijskem letu 2022/23 povezali Fakulteta za socialno delo v Ljubljani in Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Avtorica knjige je doc. dr. Anamarija Kejžar.


04.03.2024

Odločitev za življenje brez otrok

»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato pred letom in pol povabila v oddajo Med štirimi stenami. Prisluhnite ponovitvi.


26.02.2024

Samomorilnost pri mladih − smo odrasli zatajili?

V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o zelo boleči in tragični temi – o samomorih med mladostniki. V petih letih si je v Sloveniji vzelo življenje 23 mladoletnikov, mogoče celo več. Zelo skrb vzbujajoča sta povečevanje števila samomorov med mladimi in zniževanje starostne meje, pri kateri mladi oziroma celo otroci že začnejo razmišljati o samomoru. Vsi strokovnjaki, pedopsihiatri, svetovalni delavci po šolah, psihologi, terapevti in drugi opozarjajo, da je duševno zdravje otrok na splošno zelo načeto. O pasteh ukrepov zaradi covida smo veliko govorili tudi na Prvem. V okviru univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani deluje Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, ki je edina odprta 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu. Študija, ki so jo opravili, je pokazala, da se povečana stopnja samomorilnosti ni časovno ujemala z zaprtjem šol, ampak se je pokazala devet mesecev pozneje. Najmlajši pacient, ki je bil hospitaliziran zaradi samomorilnih misli, je bil star komaj osem let. Kaj se dogaja, sprašujemo dr. Alberta Mrgoleta, psihologa in psihoterapevta.


19.02.2024

Življenje s shizofreno mamo

Šele, ko se je upokojila, je Jožica Rogelšek našla čas in moč, da je iz precej dolge časovne oddaljenosti zapisala zgodbe iz svojega otroštva, ki je bilo obremenjeno z materino boleznijo – shizofrenijo. Pogled na bolezen s stališča deklice - hčerke, ki jo je to doletelo v predpubertetnem času in jo prisililo, da je odrasla skoraj čez noč, je edinstven zapis o bolečini, strahu in občasnem brezupu na eni in tudi o poti iz brezna ter o posledicah, s katerimi mora živeti še danes, na drugi strani. Jožica Rogelšek je gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.


12.02.2024

Bojana Ivanovič: "Vsak dan se opomnim, da rešitev obstaja. Imejmo se radi."

Na platnici knjige, ki je bila iztočnica za naš današnji pogovor, lahko preberemo, da je "Za vse vas, ki doživljate panične napade, ste pogosto tesnobni in vas je strah, ker ne veste, kaj se dogaja z vami." Knjiga "Adijo, panika in tesnoba" se ponuja kot pomoč, opora, razlaga. Panika in tesnoba nista tako redki težavi, kot se morda komu zdi. Kako hudo je lahko in kako življenje postane lepše, pa pripoveduje avtorica knjige Adijo, panika in tesnoba Bojana Ivanovič. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.


05.02.2024

Ksenija Medved: Napisala sem roman

Rak, izgorelost, posttravmatski sindrom so se pojavili kot stanja telesa in psihe navzven najbrž kot posledica potlačenih zlorab in težkih življenjskih preizkušenj, ki jih kot močna ženska ne kaže niti svojim bližnjim, vse do dna, do soočenja z živeti ali umreti. Takrat pa iz dna duše privrejo pesmi kot način zdravljenja in zdravilo samo, predvsem pa kot pogumno razkritje svoje ranljivosti pred vsem svetom. Ksenija Medved je vstala kot feniks iz pepela in prišla v oddajo Med štirimi stenami.


29.01.2024

Medvrstniško nasilje: vsako obnašanje ima svoje vzroke

V zadnjem obdobju smo priča več odmevnim primerom medvrstniškega nasilja. Strokovnjaki menijo, da je nasilja med mladimi res več kot nekoč, a to predvsem na račun spletnega nasilja. Splet je namreč odprl nov prostor, kjer se lahko – celo še lažje – izkazuje agresivno vedenje. Raziskave kažejo, da v Evropski uniji in tudi v Sloveniji približno 20 odstotkov otrok doživlja različne oblike medvrstniškega nasilja. Za kakšne oblike gre, kje je meja med igro in nasiljem, kako prepoznati stiske otrok, ki doživljajo nasilje, in kakšne so izkušnje tistih, ki se v svojem vsakodnevnem delu srečujejo z nasiljem med otroki in mladimi, smo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami.


22.01.2024

Sto let izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji

Mineva sto let, odkar se je v stroki zdravstvene nege zgodil velik premik, začelo se je namreč formalno izobraževanje za poklic medicinske sestre. Krovna organizacija Zbornica – Zveza danes združuje več kot 16.800 članic in članov. O delu, razvoju, izzivih in še marsičem se bomo pogovarjali v tokratni oddaji, v kateri gostimo Moniko Ažman, predsednico Zbornice – Zveze.


15.01.2024

Skotopični sindrom - pripomočkov za branje na maturi ne dovolijo uporabljati

Skotopični sindrom je motnja vizualne predelave informacij, ki lahko povzroča zelo blage težave, kot je utrujenost pri branju, ali pa glavobole, vrtoglavice in slabosti, ki osebi močno otežujejo in celo preprečujejo branje. O težavah s prepoznavanjem bolezni oz. stanja in diskriminacijo prizadetih v izobraževalnem sistemu bodo v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali ljudje, ki se s skotopičnim sindromom soočajo sami ali pri svojcih.


08.01.2024

Zavedanje sedanjosti in sprejemanje samega sebe

Včasih se je mogoče še slišalo nenavadno, ko je kdo rekel, da meditira ali da obiskuje tečaj čuječnosti. Danes ni več tako. Blagodejni učinki vadbe, s katero treniramo pozornost in zavedanje, hkrati pa tudi neobsojajoče sprejemamo sedanji trenutek, so znani: lahko je tista dejavnost, ki nam omogoča premagovati stres in s katero skrbimo za dobro počutje. Čuječnost v zahodnih družbah uvajajo v šole, v zapore, lahko je del psihoterapije, kot dodatne možnosti izobraževanja jih ponujajo v vojski, policiji, javni upravi in športu, veliko je tudi skupinskih vadb in posameznikov, ki so meditacijo ali čuječnost uvrstili v svoj vsakdanjik. Po drugi strani je meditacija že stoletja pomemben del vzhodnih verskih praks, saj izvira iz budistične tradicije. Kako čuječnost spremeni naš odnos do sebe in drugih? Ali pomaga ohranjati naš um zbran in miren kljub stresu in intenzivnim odnosom, ki jih tkemo z drugimi ljudmi? Kako zbrati energijo in voljo, da se za nekaj minut zazremo sami vase in umirimo svoj um? Kakšna je sploh razlika med čuječnostjo in meditacijo? Odgovore izvemo v današnji oddaji Med štirimi stenami.


01.01.2024

O spremembi spola, neplodnosti in življenju po srčnem infarktu

Kar 42 oddaj Med štirimi stenami se je zvrstilo v letu 2023, večino izmed njih smo predvajali v neposrednem prenosu oz. živo. Prvi dan novega leta je dan za počitek za vse naše goste, ki se bodo v tem letu še zvrstili med našimi štirimi stenami, zato smo se odločili, da danes predvajamo nekaj odlomkov iz lanskih oddaj, ki so se tako nas kot tudi vas najbolj dotaknile. Izbrale so jih avtorice Darja Groznik, Lucija Fatur in Cirila Štuber, ki jih je tudi povezala.


18.12.2023

Leonida Mrgole: Čustva so nujna, da lahko živimo in preživimo v tem svetu

Naš čustveni svet je raznolik. Čustva so včasih gonilo našega vsakdana, drugič pa zaviralci našega vsakodnevnega življenjskega utripa. Med temeljna čustva sodijo veselje, žalost, jeza, strah, in druga čustva. Kaj je čustvena inteligenca? Kako se čustva spreminjajo skozi različna starostna obdobja? Ali sploh obstajajo primerna in neprimerna čustva? Ali čustva najbolj nihajo pri najstnikih in kakšna čustvena razmerja nastajajo med najstniki in starši? Gostja je Leonida Mrgole, svetovalka za kvaliteto odnosov v družinah in soavtorica knjige Izštekani najstniki.


11.12.2023

Moji IVF-otroci

Radi rečemo, da je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev. "Moji IVF-otroci" je zgodba, ki ima v nekem obdobju več padcev, a se konča z velikim vzponom, srečo, pravzaprav dvema. Marija Martinčič Bauman pred bralci razkrije svojo pot do zanositve in srečne nosečnosti ter poroda. Z mislijo o neplodnosti se ni sprijaznila. Pot je bila dolga kar osem let, a danes nam pripoveduje, kakšen čudež je rojstvo. Marijo Martinčič Bauman je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


Stran 1 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov