Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Projekt Vida

04.11.2019


Projekt Vida opozarja na stiske starostnikov, ki, da bi preživeli, jedo mačjo hrano, obrezujejo in nato jedo plesniv kruh, se brez gretja pozimi stiskajo pod kupom oblačil

»Imam 460 evrov penzije po možu. Živim v naši hiški, kdaj komu kaj zašijem. Mož me je navadil jesti kot ptička, zato ne rabim veliko. Čakam, da je znižan kruh in jogurt. Meso si privoščim vsak drugi mesec, ko je kaj znižano.« – Gertruda

»Za kako jed imam plinski gorilnik, ki je ostal od prodajalne, si na njem pogrejem tudi vodo. Včasih paše dat noge v topel škaf. Samo pozimi, pozimi pa je mrzlo. Veliko odej imam, pa se pokrijem, pa zebe manj. Tudi s starimi gvanti se odenem. Če ne drugega, imam zdaj vsaj čas brat, pa čeprav se nimam s kom pogovarjat o tem. Ampak kaj bo, ko me dokončno zapustijo oči? Mogoče pa kmalu zaspim. Pravijo, da je najlepše, če zmrzneš. Menda ti je toplo.« – Roza

»Za hrano imam na mesec manj kot 50 evrov. Mleka nisem pil že par let, je predrago. Jem, kar je. Predvsem, ko je znižano ali pa poteče rok. Še dobro, da imam “rostfraj želodec”. Lani sem enkrat vzel znižano konzervo z napačne police, sem mislil, da je mesna omaka. Je bila dobra, dišala je po mesu. Potem sem videl, da je hrana za mačke. Ampak – saj je isto meso. In ko pogreješ, je za dva obroka, pa pride ceneje kot bilo kaj. Zdaj si včasih kupim, ko se mi zalušta meso.« – Tone

To so drobci iz življenja Roze, Gertrude in Toneta. Na razmere, v katerih so živeli, so društvo Humanitarček opozorili tisti, ki so se z njimi srečali po službeni dolžnosti (poštarji, zdravniki, patronažne sestre ipd.), ali tisti, ki živijo v njihovi bližini. “Njihove zgodbe so srečne,” pravita predstavnika Humanitarčka Ninna Kozorog in Mišel Ristov. Zakaj?

“Ker so to zgodbe ljudi, ki smo jih našli in jim poskušali pomagati po svojih najboljših močeh. Skrbi pa nas za tiste, ki jih še nismo našli ne mi ne tisti, ki živijo okoli njih. Koliko starostnikov živi tako, smo že zdavnaj nehali šteti. A vsak, ki ga najdemo v takih razmerah, je eden preveč,” pravi Kozorogova.

Stopnja tveganja revščine med starejšimi je v Sloveniji višja kot med celotnim prebivalstvom. Lani je pod pragom revščine tako živelo 60 tisoč upokojenk in 29 tisoč upokojencev. Zgodbe tistih, s katerimi so se srečali v preteklih letih, Humanitarček zadnje tedne objavlja na družabnih omrežjih pod imenom Projekt Vida. Od začetka objav so dobili že 60 novih opozoril, kje vse so še tisti, ki jim bi bilo treba pomagati.

“Pomagamo predvsem tako, da damo navodila, kako pristopiti do njih,” pove sogovornica. Običajno namreč starostniki odklanjajo pomoč, rečejo: “Miloščine pa ne bom sprejemal!”

“Še nisem srečala starostnika, ki bi prišel do nas in rekel: “Super ste, ker mi pomagate.” Pa s tem ne mislim nič slabega. Za vsakega od njih potrebujemo nekaj tednov, mesece, da si pridobimo zaupanje. Pomembno pa je, da mu damo točno tisto, kar on misli, da potrebuje. Ne tega, kar jaz mislim, da bi Tonček potreboval.”

Cilj Projekta Vida je ljudi na neki način prebuditi: “Da če vidimo starega gospoda ali gospo, ki brska po smeteh, ne rečemo takoj: “Ta je pa dementen in čuden.” Tudi če je samo dementen, potrebuje pomoč. Da v 21. stoletju brskamo po smeteh, to pa res ni dostojno,” še pove Kozorogova.


Med štirimi stenami

862 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Projekt Vida

04.11.2019


Projekt Vida opozarja na stiske starostnikov, ki, da bi preživeli, jedo mačjo hrano, obrezujejo in nato jedo plesniv kruh, se brez gretja pozimi stiskajo pod kupom oblačil

»Imam 460 evrov penzije po možu. Živim v naši hiški, kdaj komu kaj zašijem. Mož me je navadil jesti kot ptička, zato ne rabim veliko. Čakam, da je znižan kruh in jogurt. Meso si privoščim vsak drugi mesec, ko je kaj znižano.« – Gertruda

»Za kako jed imam plinski gorilnik, ki je ostal od prodajalne, si na njem pogrejem tudi vodo. Včasih paše dat noge v topel škaf. Samo pozimi, pozimi pa je mrzlo. Veliko odej imam, pa se pokrijem, pa zebe manj. Tudi s starimi gvanti se odenem. Če ne drugega, imam zdaj vsaj čas brat, pa čeprav se nimam s kom pogovarjat o tem. Ampak kaj bo, ko me dokončno zapustijo oči? Mogoče pa kmalu zaspim. Pravijo, da je najlepše, če zmrzneš. Menda ti je toplo.« – Roza

»Za hrano imam na mesec manj kot 50 evrov. Mleka nisem pil že par let, je predrago. Jem, kar je. Predvsem, ko je znižano ali pa poteče rok. Še dobro, da imam “rostfraj želodec”. Lani sem enkrat vzel znižano konzervo z napačne police, sem mislil, da je mesna omaka. Je bila dobra, dišala je po mesu. Potem sem videl, da je hrana za mačke. Ampak – saj je isto meso. In ko pogreješ, je za dva obroka, pa pride ceneje kot bilo kaj. Zdaj si včasih kupim, ko se mi zalušta meso.« – Tone

To so drobci iz življenja Roze, Gertrude in Toneta. Na razmere, v katerih so živeli, so društvo Humanitarček opozorili tisti, ki so se z njimi srečali po službeni dolžnosti (poštarji, zdravniki, patronažne sestre ipd.), ali tisti, ki živijo v njihovi bližini. “Njihove zgodbe so srečne,” pravita predstavnika Humanitarčka Ninna Kozorog in Mišel Ristov. Zakaj?

“Ker so to zgodbe ljudi, ki smo jih našli in jim poskušali pomagati po svojih najboljših močeh. Skrbi pa nas za tiste, ki jih še nismo našli ne mi ne tisti, ki živijo okoli njih. Koliko starostnikov živi tako, smo že zdavnaj nehali šteti. A vsak, ki ga najdemo v takih razmerah, je eden preveč,” pravi Kozorogova.

Stopnja tveganja revščine med starejšimi je v Sloveniji višja kot med celotnim prebivalstvom. Lani je pod pragom revščine tako živelo 60 tisoč upokojenk in 29 tisoč upokojencev. Zgodbe tistih, s katerimi so se srečali v preteklih letih, Humanitarček zadnje tedne objavlja na družabnih omrežjih pod imenom Projekt Vida. Od začetka objav so dobili že 60 novih opozoril, kje vse so še tisti, ki jim bi bilo treba pomagati.

“Pomagamo predvsem tako, da damo navodila, kako pristopiti do njih,” pove sogovornica. Običajno namreč starostniki odklanjajo pomoč, rečejo: “Miloščine pa ne bom sprejemal!”

“Še nisem srečala starostnika, ki bi prišel do nas in rekel: “Super ste, ker mi pomagate.” Pa s tem ne mislim nič slabega. Za vsakega od njih potrebujemo nekaj tednov, mesece, da si pridobimo zaupanje. Pomembno pa je, da mu damo točno tisto, kar on misli, da potrebuje. Ne tega, kar jaz mislim, da bi Tonček potreboval.”

Cilj Projekta Vida je ljudi na neki način prebuditi: “Da če vidimo starega gospoda ali gospo, ki brska po smeteh, ne rečemo takoj: “Ta je pa dementen in čuden.” Tudi če je samo dementen, potrebuje pomoč. Da v 21. stoletju brskamo po smeteh, to pa res ni dostojno,” še pove Kozorogova.


22.01.2024

Sto let izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji

Mineva sto let, odkar se je v stroki zdravstvene nege zgodil velik premik, začelo se je namreč formalno izobraževanje za poklic medicinske sestre. Krovna organizacija Zbornica – Zveza danes združuje več kot 16.800 članic in članov. O delu, razvoju, izzivih in še marsičem se bomo pogovarjali v tokratni oddaji, v kateri gostimo Moniko Ažman, predsednico Zbornice – Zveze.


15.01.2024

Skotopični sindrom - pripomočkov za branje na maturi ne dovolijo uporabljati

Skotopični sindrom je motnja vizualne predelave informacij, ki lahko povzroča zelo blage težave, kot je utrujenost pri branju, ali pa glavobole, vrtoglavice in slabosti, ki osebi močno otežujejo in celo preprečujejo branje. O težavah s prepoznavanjem bolezni oz. stanja in diskriminacijo prizadetih v izobraževalnem sistemu bodo v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali ljudje, ki se s skotopičnim sindromom soočajo sami ali pri svojcih.


08.01.2024

Zavedanje sedanjosti in sprejemanje samega sebe

Včasih se je mogoče še slišalo nenavadno, ko je kdo rekel, da meditira ali da obiskuje tečaj čuječnosti. Danes ni več tako. Blagodejni učinki vadbe, s katero treniramo pozornost in zavedanje, hkrati pa tudi neobsojajoče sprejemamo sedanji trenutek, so znani: lahko je tista dejavnost, ki nam omogoča premagovati stres in s katero skrbimo za dobro počutje. Čuječnost v zahodnih družbah uvajajo v šole, v zapore, lahko je del psihoterapije, kot dodatne možnosti izobraževanja jih ponujajo v vojski, policiji, javni upravi in športu, veliko je tudi skupinskih vadb in posameznikov, ki so meditacijo ali čuječnost uvrstili v svoj vsakdanjik. Po drugi strani je meditacija že stoletja pomemben del vzhodnih verskih praks, saj izvira iz budistične tradicije. Kako čuječnost spremeni naš odnos do sebe in drugih? Ali pomaga ohranjati naš um zbran in miren kljub stresu in intenzivnim odnosom, ki jih tkemo z drugimi ljudmi? Kako zbrati energijo in voljo, da se za nekaj minut zazremo sami vase in umirimo svoj um? Kakšna je sploh razlika med čuječnostjo in meditacijo? Odgovore izvemo v današnji oddaji Med štirimi stenami.


01.01.2024

O spremembi spola, neplodnosti in življenju po srčnem infarktu

Kar 42 oddaj Med štirimi stenami se je zvrstilo v letu 2023, večino izmed njih smo predvajali v neposrednem prenosu oz. živo. Prvi dan novega leta je dan za počitek za vse naše goste, ki se bodo v tem letu še zvrstili med našimi štirimi stenami, zato smo se odločili, da danes predvajamo nekaj odlomkov iz lanskih oddaj, ki so se tako nas kot tudi vas najbolj dotaknile. Izbrale so jih avtorice Darja Groznik, Lucija Fatur in Cirila Štuber, ki jih je tudi povezala.


18.12.2023

Leonida Mrgole: Čustva so nujna, da lahko živimo in preživimo v tem svetu

Naš čustveni svet je raznolik. Čustva so včasih gonilo našega vsakdana, drugič pa zaviralci našega vsakodnevnega življenjskega utripa. Med temeljna čustva sodijo veselje, žalost, jeza, strah, in druga čustva. Kaj je čustvena inteligenca? Kako se čustva spreminjajo skozi različna starostna obdobja? Ali sploh obstajajo primerna in neprimerna čustva? Ali čustva najbolj nihajo pri najstnikih in kakšna čustvena razmerja nastajajo med najstniki in starši? Gostja je Leonida Mrgole, svetovalka za kvaliteto odnosov v družinah in soavtorica knjige Izštekani najstniki.


11.12.2023

Moji IVF-otroci

Radi rečemo, da je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev. "Moji IVF-otroci" je zgodba, ki ima v nekem obdobju več padcev, a se konča z velikim vzponom, srečo, pravzaprav dvema. Marija Martinčič Bauman pred bralci razkrije svojo pot do zanositve in srečne nosečnosti ter poroda. Z mislijo o neplodnosti se ni sprijaznila. Pot je bila dolga kar osem let, a danes nam pripoveduje, kakšen čudež je rojstvo. Marijo Martinčič Bauman je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


04.12.2023

Tekmovala do izgorelosti, da bi dokazala, da je vredna ljubezni.

»Danes vem, da sem v resnici ves čas tekmovala sama s seboj, da bi sebi in drugim lahko dokazala, da sem vredna ljubezni in spoštovanja,« je v svoji knjigi, Izstopi iz izgorelosti in zaživi sebe, zapisala Romana Čolić, ki se je v zgodnji mladosti srečala z izgorelostjo v vrhunskem športu in se potem izobrazila na področju zakonske in družinske psihoterapije, da lahko zdaj pomaga mladim športnikom. Romana Čolić bo gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.


27.11.2023

Matjaž Javšnik – ali infarkt spremeni življenje?

Nenehno hitenje in stres lahko zaustavijo hude preizkušnje. Slovenski igralec Matjaž Javšnik, ki ga občinstvo po vsej Sloveniji pozna po monokomedijah, nastopa pa tudi v številnih drugih filmskih projektih, je pred letom dni doživel srčni infarkt. Pa to še ni vse. Sledili so še hudi zdravstveni zapleti. Vse se je srečno končalo. Mu je ta izkušnja spremenila življenje?


20.11.2023

November - mesec ozaveščanja o pljučni hipertenziji

November je mesec ozaveščanja o pljučni hipertenziji. Gre za stanje z zvišanim krvnim tlakom v pljučnem krvnem obtoku, katerega posledica so lahko resni zapleti. Pomembno je, da je diagnoza postavljena čimbolj zgodaj. Gre sicer za redko bolezen, lahko pa se pojavi v vseh starostnih obdobjih. O soočenju, zdravljenju in življenju s pljučno hipertenzijo bomo govorili v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


13.11.2023

"Davčni izterjevalci so prišli rubit našo hišo."

Kako zlahka zdrsnemo v spiralo dolgov ob izgubi bližnjih, ločitvi, izgubi dela in ob drugih življenjskih prelomnicah, bomo slišali v oddaji Med štirimi stenami, kjer bomo predstavili zgodbo družine samostojnega podjetnika, ki se je ujela v spiralo dolgov, iz katere so se rešili z brezplačno strokovno pomočjo tik pred tem, ko bi se njihova družinska hiša že znašla na dražbi.


06.11.2023

Transplantacija - zgodba o partnerstvu

Ko nam življenje pokaže drugo plat, ko potrebujemo podporo, razumevanje - in plemenite odločitve. To so zgodbe vseh, ki potrebujejo darovan organ. "Transplantacija - zgodba o partnerstvu" je kampanja, ki so jo ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv začeli v Slovenskem društvu Transplant. Radi bi nam predstavili svoje zgodbe in nam povedali, kako pomembna je odločitev za darovanje organov. Tokratno oddajo posvečamo tej temi, goste je v studio povabila Lucija Fatur.


30.10.2023

"Veste, včasih laže odidejo, če nas ni zraven"

Spremljanje umirajočih se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji uveljavilo kot prostovoljska dejavnost, ponudba umirajočim in svojcem je prek Slovenskega društva Hospic razširjena po vsej državi. Kaj potrebuje umirajoči, ko se mu življenje začne iztekati, in kaj potrebujejo svojci – pa tudi o tem, kaj je tisto, kar bogato žanje spremljajoči prostovoljec, se bo Cirila Štuber pogovarjala z Žigo Čamernikom, prostovoljcem pri Slovenskem društvu Hospic.


23.10.2023

'Kdo se boji črnega moža' ali kako ubežati nasilnemu možu

Ksenija Trs že tri desetletja dela kot knjižničarka v bibliobusu, torej v potujoči knjižnici Knjižnice Maribor, pred dobrima dvema letoma pa je izšla njena knjiga Kdo se boji črnega moža. V njej v prvem delu na duhovit način opisuje svoje ne prav preprosto otroštvo, v drugem delu pa opiše leta v zakonu, ko je na lastni koži več let doživljala nasilje zaradi posesivnega moža, ki ga je vodil alkohol. Je ena redkih žrtev nasilja v družini, ki ji je uspelo uiti iz tega in se sami, z otrokoma, ponovno postaviti nazaj na noge. V oddajo Med štirimi stenami jo je povabila Andreja Čokl.


16.10.2023

Moški, bodite pozorni na svoje zdravje!

Bliža se november, ki je bil razglašen za movember - mesec je namenjen opozarjanju moških, da morajo biti pozorni do zdravja, ki je lahko ogroženo. Rak prostate je najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za rakom vsako leto po svetu zboli več kot 12 milijonov moških. Kakšna je statistika v Sloveniji, zakaj je pomembna preventiva in kakšne so aktivnosti Onkomana, slovenskega onkološkega društva za moške? O tem Matej Pečovnik, predsednik društva Onkoman.


09.10.2023

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije praznuje 40 let

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije praznuje 40 let delovanja. Združuje več kot štiri tisoč ljudi s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev in strokovnih sodelavcev. Prizadevajo si za sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo vključujoč za otroke s posebnimi potrebami. O tem bomo govorili v tokratni oddaji, goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


02.10.2023

Kampanja "Pridem takoj."

Zadnjih 10 let pri nas v povprečju vsako leto zboli za rakom 150 mladih med 15. in 29. letom starosti. Pogosto gre za krvne rake, še posebno limfome. Mladi so specifična populacija, ki se ob težavah in skrbi zaradi bolezni sooča še s stigmo na drugih področjih življenja. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo zato predstavlja kampanjo "Pridem takoj", o kateri govorimo v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


25.09.2023

Mi ne hodimo v šolo

Med štiri stene smo povabili starše otrok, ki so se odločili za šolanje svojih otrok na domu. Njihove zgodbe in tudi razlogi za takšno odločitev so raznoliki. Zanimalo nas bo, zakaj je za njihovo družino šolanje na domu boljša rešitev kot klasično šolanje, kako poskrbijo za izobrazbo in socializacijo svojih otrok, kako organizirajo življenje družine in kako je njihovo odločitev sprejema okolje, v katerem živijo.


18.09.2023

"Najprej zamrzneš. Potem ostane samo še lupina prejšnje osebe."

Najrazličnejše so poti in stranpoti naših življenj. Včasih ravne in gladke, drugič z mnogimi ovinki in posute z makadamom. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbo Lucije Zajc, ki jo delno avtobiografsko razgrne pred nas v svojem prvencu z naslovom "S tem boste morala živeti". Pripoved junakinje Larise nas popelje v svet, ki je za mnoge še vedno tabu, pogovor o tem pa vedno neprijeten in ovit v tančico strahu in predsodkov. Lucijo Zajc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


11.09.2023

Kako izbrati primeren šport za otroka

Z začetkom šolskega leta otroci in mladostniki začenjajo tudi zunajšolske aktivnosti. Šport je gotovo zelo pogosta izbira. Ampak – kako izbrati primeren šport za otroka? Kateri šport je primeren za katero starostno skupino? Katere so prednosti ekipnega, katere pa individualnega športa? Zakaj je šport koristen in kdaj je ta meja presežena? Smo do otrok preveč zaščitniški ali jim prepogosto naložimo pretirane športne obremenitve? O tem z gostom oddaje Med štirimi stenami Andrejem Miklavcem, nekdanjim vrhunskim športnikom in piscem priročnika Šepetalec športnim otrokom.


04.09.2023

Reševalec Boštjan Plahutnik kot zaupnik pomaga svojim kolegom

V osnovi je namen psihološke pomoči s strani usposobljenih zaupnikov predvsem varovanje pred poklicnim izgorevanjem in zmanjševanje stresa med pripadniki interventnih služb. Psihološka pomoč, ki jo nudijo zaupniki, ponuja možnosti za hitrejše okrevanje po travmatskih dogodkih s pomočjo razvijanja zaupanja in sodelovanja v skupini ter z izmenjavo izkušenj. V oddaji Med štirimi stenami je o tovrstni pomoči spregovoril strokovno usposobljen zaupnik, sicer reševalec in vodja izmene na Reševalni postaji v Ljubljani, Boštjan Plahutnik.


Stran 2 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov