Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bomo v oddaji gostili skladatelja, saksofonista in komornega glasbenika Tilna Lebarja, ki je Prešernovo nagrado akademije za glasbo v Ljubljani prejel za celovečerni avtorski projekt Plastenje časa v ciklu Zvokotok Centra kulture Španski borci. Z njim smo se pogovarjali o njegovih glasbenih začetkih, idejni zasnovi projekta, vzgibih za skladanje, družbeni ozaveščenosti, kolektivnem delu in še čem. V oddaji bomo slišali tudi daljši odlomek posnetka iz avtorskega večera po skladateljevi izbiri.
Tilen Lebar je maturiral v razredu profesorja Petra Krudra na konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, dodiplomski študij saksofona pa je končal v razredu rednega profesorja Matjaža Drevenška na akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. S kompozicijo se je začel ukvarjati kot samouk pri 14-ih letih. Od leta 2016 se redno izobražuje pri profesorju Urošu Rojku. Kot saksofonist je večkratni nagrajenec in prejemnik zlatih ter srebrnih plaket mednarodnih in državnih tekmovanj, kot poustvarjalec pa se je predstavil na večjih festivalih klasične, improvizirane in zabavne glasbe; krstne izvedbe so mu zaupali številni slovenski in tuji skladatelji. Kot improvizator v eksperimentalni in intuitivni glasbi ter post-free džezu pa stalno sodeluje z opaznejšimi predstavniki mlajšega rodu. Je tudi ustanovitelj Ansambla Stére, ki se posveča sodobni umetniški glasbi. Leta 2015 je njegova skladba Trop za trio saksofonov doživela krstno izvedbo na festivalu ISCM Svetovni glasbeni dnevi v Sloveniji, leto pozneje pa je sodeloval z Eksperimentalnim studiem jugozahodnonemškega radia iz Freiburga in premierno izvedel svojo skladbo Bit za trio saksofonov in živo elektroniko, njegova skladba ”Cathexis II” za klarinet, violončelo in električni šeststrunski monokord, ki jo je posvetil ansamblu Asamisimasa iz Osla, pa je bila premierno izvedena na festivalu sodobne umetniške glasbe Leicht über Linzv Avstriji. Leta 2016 sta nastali tudi njegovi skladbi Móno … za harfo in kontrabas ter ”Besetzung/Cathexis”za klarinet in akustični šeststrunski monokord, obe v tesnem sodelovanju z izvajalci.
832 epizod
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Tokrat bomo v oddaji gostili skladatelja, saksofonista in komornega glasbenika Tilna Lebarja, ki je Prešernovo nagrado akademije za glasbo v Ljubljani prejel za celovečerni avtorski projekt Plastenje časa v ciklu Zvokotok Centra kulture Španski borci. Z njim smo se pogovarjali o njegovih glasbenih začetkih, idejni zasnovi projekta, vzgibih za skladanje, družbeni ozaveščenosti, kolektivnem delu in še čem. V oddaji bomo slišali tudi daljši odlomek posnetka iz avtorskega večera po skladateljevi izbiri.
Tilen Lebar je maturiral v razredu profesorja Petra Krudra na konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, dodiplomski študij saksofona pa je končal v razredu rednega profesorja Matjaža Drevenška na akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. S kompozicijo se je začel ukvarjati kot samouk pri 14-ih letih. Od leta 2016 se redno izobražuje pri profesorju Urošu Rojku. Kot saksofonist je večkratni nagrajenec in prejemnik zlatih ter srebrnih plaket mednarodnih in državnih tekmovanj, kot poustvarjalec pa se je predstavil na večjih festivalih klasične, improvizirane in zabavne glasbe; krstne izvedbe so mu zaupali številni slovenski in tuji skladatelji. Kot improvizator v eksperimentalni in intuitivni glasbi ter post-free džezu pa stalno sodeluje z opaznejšimi predstavniki mlajšega rodu. Je tudi ustanovitelj Ansambla Stére, ki se posveča sodobni umetniški glasbi. Leta 2015 je njegova skladba Trop za trio saksofonov doživela krstno izvedbo na festivalu ISCM Svetovni glasbeni dnevi v Sloveniji, leto pozneje pa je sodeloval z Eksperimentalnim studiem jugozahodnonemškega radia iz Freiburga in premierno izvedel svojo skladbo Bit za trio saksofonov in živo elektroniko, njegova skladba ”Cathexis II” za klarinet, violončelo in električni šeststrunski monokord, ki jo je posvetil ansamblu Asamisimasa iz Osla, pa je bila premierno izvedena na festivalu sodobne umetniške glasbe Leicht über Linzv Avstriji. Leta 2016 sta nastali tudi njegovi skladbi Móno … za harfo in kontrabas ter ”Besetzung/Cathexis”za klarinet in akustični šeststrunski monokord, obe v tesnem sodelovanju z izvajalci.
Tokrat v oddaji predstavljamo edino komorno zasedbo med letošnjimi prejemniki Študentski Prešernovih nagrad Akademije za glasbo, in sicer violinistko Ano Dolžan in violončelista Izaka Hudnika. V oddaji bosta oba povedala nekaj o svoji glasbeni poti in o tem, kaj trenutno počneta, poleg tega pa bomo poslušali še posnetek njune izvedbe Dvojnega koncerta za violino in violončelo Johannesa Brahmsa z Orkestrom Slovenske filharmonije za katerega sta prejela nagrado.
Oddajo ta teden posvečamo eni izmed dobitnic Prešernove nagrade Akademije za glasbo, Lari Hrastnik. Harfo je začela igrati na Glasbeni šoli v Celju, kjer je tudi maturirala, potem pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je njena mentorica Mojca Zlobko Vajgl. Redno se udeležuje tekmovanj in dosega odlične uspehe: recimo na TEMSIG-u, pa na tekmovanjih Salieri v Italiji, Svirel v Sloveniji in na Mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije, poleg tega pa veliko tudi nastopa. Danes bomo v oddaji slišali posnetke z dveh koncertov, omenimo pa še, da je aprila 2017 nastopila tudi v ciklu Mladi virtuozi v okviru Festivala Ljubljana, decembra istega leta pa je izvedla recital v Orfejevem salonu ljubljanske opere v okviru Glasbene mladine Ljubljanske. Poleg tega je tudi poučevala, veliko pa sodeluje še z različnimi orkestri in komornimi sestavi. V oddaji bomo poslušali posnetek njene izvedbe Händlovega Koncerta za harfo (s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo) in odlomek iz Brittnove Sonate za harfo op. 83.
Klarinetistka Julija Vrabec je nižjo glasbeno šolo ter Umetniško gimnazijo dokončala pod mentorstvom Boruta Vatovca v Kopru, potem pa se je vpisala na študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jožeta Kotarja. Že od nižjih razredov glasbene šole dosega visoke rezultate na mednarodnih in državnih tekmovanjih, kot so Euritmia, Carlino, Krško, Emona, Svirel in TEMSIG, na katerem je poleg prvega mesta prejela posebno nagrado za najbolj obetavnega mladega tekmovalca. Med izobraževanjem na glasbeni akademiji je dosegla dve prvi mesti na državnem tekmovanju TEMSIG (leta 2015 s kvartetom klarinetov A vista in leta 2016 solistično), 1. mesto v svoji kategoriji na mednarodnem tekmovanju Svirel, 1. mesto na mednarodnem tekmovanju Carlino in se uvrstila v polfinale prvega mednarodnega tekmovanja klarinetistov Bela Kovacz na Madžarskem. Udeležuje se seminarjev priznanih klarinetistov, kot so Sabine Meyer, Francois Benda, Charles Neidich, Milan Rericha, Paolo Beltramini, Stefan Harg, Robert Spring, Bertram Egger, Lars Wouters in drugi. Nastopila je v okviru koncertnih ciklov Prisluhnimo v Križankah, Mladi mladim, Dobimo se na Magistratu, GM oder ter festivalih Ljubljana, Imago, Lent, Bienalu sodobne glasbe v Kopru, Svetovnih glasbenih dnevih v Ljubljani in Slowindovi pomladi. Je članica kvarteta klarinetov A vista, sodeluje pa tudi v pihalnem in simfoničnem orkestru Akademije za glasbo Ljubljana, produkciji MINI oper AG, studiu za sodobno glasbo AG, ansamblu sodobne glasbe Microsonus in različnih umetniških komornih in orkestrskih projektih v okviru Akademije za glasbo Ljubljana. Sodelovala je še s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v okviru projekta Za njimi stojimo in je članica mednarodnega Mediteranskega mladinskega orkestra (MYO).
Ta teden v oddaji predstavljamo oboista Arisa Vehovca, ki je konec leta prejel Študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo Koncerta za oboo Antonia Vivaldija z Baročnim orkestrom Akademije za glasbo. Mladi glasbenik se je igranja na oboo začel učiti v Velenju pod vodstvom Tanje Mršnjak Petrej, pozneje pa se je vpisal na akademijo za glasbo, kjer je njegov mentor Matej Šarc. Tudi on se uspešno udeležuje tekmovanj za mlade glasbenike in veliko nastopa, posebej dejaven pa je kot substitut, tako je nastopal že z mnogimi orkestri v Sloveniji.
Urbana Staniča se sicer verjetno najbolj spomnimo kot zmagovalca slovenskega izbora za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki leta 2014, v studio pa smo ga povabili kot enega izmed Prešernovih nagrajencev Akademije za glasbo za lansko študijsko leto. Na akademiji študira v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak, na svojo glasbeno pot pa je stopil pri treh letih pod vodstvom Lorene Mihelač, jo nadaljeval pri Lilijani Žerajić, nato pa se je vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer je bila njegova profesorica Lidija Malahotky Haas. V njegovem življenjepisu najdemo številne uspehe, od tekmovanj, na katerih je dosegal prva mesta, do solističnih nastopov s poklicnimi orkestri in samostojnih klavirskih recitalov. Aprila letos je kot solist nastopil s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo in uspešno izvedel Schumannov Koncert za klavir in orkester v a-molu ter za svoj nastop prejel Prešernovo nagrado
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Danes v oddaji prisluhnite pogovoru s pianistko Laro Oprešnik, eno izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. V njeni izvedbi bomo poslušali Fantazijo Johanna Sebastiana Bacha in odlomek iz prvega Koncerta za klavir v C-duru Ludwiga van Beethovna. Lara Oprešnik je klavir začela igrati pri sedmih letih v razredu Monike Vehovec v glasbeni šoli Frana Koruna ? Koželjskega Velenje. Srednjo stopnjo je začela pod vodstvom Jožice Grebenšek in končala v razredu Jerneje Grebenšek. Trenutno je študentka Hinka Haasa, sicer pa se redno udeležuje tudi dodatnih izobraževanj in izpopolnjevanj. Med drugim pri Jasminki Stančul, Selmi Chicco, Aleksandru Serdarju, Riti Kinki in Lovru Pogoreliću. Na svoji glasbeni poti je prejela že številna priznanja in nagrade na državni in mednarodni ravni. Recimo na našem TEMSIG-u, pa na tekmovanjih v Gorici, Radljah ob Dravi, Gradežu, Trstu, Vidmu, Legnagu in Beogradu, uspešna pa je bila tudi na mednarodnem tekmovanju Acija Bertonclja. Prešernovo nagrado Akademije za glasbo je prejela za izvedbo Koncerta za klavir št. 1 v C-duru Ludwiga van Beethovna.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Tokrat bo na spredu druga oddaja v kateri poslušamo posnetek koncerta, na katerem so spomladi nastopili najboljši udeleženci tekmovanja Svirel v disciplinah tolkala, pihala in trobila.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Oddajo tokrat namenjamo oboistu Arisu Vehovcu, ki se je oboo začel učiti pod vodstvom Tanje Mršnjak Petrej (na nižji in srednji glasbeni šoli v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju), hkrati pa je na začetku svoje glasbene poti obiskoval tudi ure klavirja in solopetja. Že od začetka se je udeleževal regijskih in državnih tekmovanj, na katerih je dosegal visoke rezultate, recimo na Temsigu in na tekmovanjih Davorina Jenka, Stevana Mokranjaca, Svirel, Emona in Woodwind and Brass. Poleg tega je nastopal in tekmoval tudi v duu s harmoniko, pihalnim kvintetom ter v komorni skupini s flavto in klavirjem. Kot solist je večkrat nastopil s šolskim simfoničnim in godalnim orkestrom, redno sodeluje s simfoničnim orkestrom Glasbene šole Celje, pogosto pa zaigra tudi v klavirskem duu z Laro Oprešnik. V oddaji bomo poslušali dva njegova solistična nastopa ob spremljavi orkestra, in sicer bomo slišali Veliki koncert na teme iz Verdijeve opere Sicilijanske večernice za oboo in klavir Antonina Pascullija (Ljubljanski solisti, dirigent Zoran Bičanin) in Koncert za oboo in godalni orkester v C-duru, RV 447 Antonia Vivaldija (Baročni orkester Akademije za glasbo, dirigent Egon Mihajlović).
Neveljaven email naslov