Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Države suvereno odločajo o tem, komu bodo podelile svoje državljanstvo in pod katerimi pogoji
Pravica do državljanstva je kot ena od temeljnih človekovih pravic zagotovljena v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Hkrati države suvereno odločajo o tem, komu bodo podelile svoje državljanstvo in pod katerimi pogoji. Prav tako države same odločajo o morebitnem prenehanju državljanstva, zato mednarodno pravo ne ponuja pravnega sredstva v primerih, kadar države te pravice ne izvajajo dosledno.
Načelno torej ne bi smel biti nihče brez državljanstva, vendar v praksi to ne drži vedno. Direktorica za kampanje in komunikacije v Amnesty International Slovenije Metka Naglič:
“Državljanstvo je zelo pomembna pravica. Lahko rečemo, da je pravica vseh pravic. Če imaš državljanstvo ene države, potem na nek način iz tega izhaja cel sklop drugih pravic, od političnih, državljanskih, ekonomskih in socialnih.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se državljanstvo v resnici še vedno obravnava kot privilegij, ne kot pravica:
“Specifika pravice do državljanstva je v tem, da ni iztožljiva, se pravi Splošna deklaracija človekovih pravic je eden od redkih mednarodnopravnih dokumentov, ki jo sploh določa, ampak problem je v tem, da ni pravno zavezujoča.”
Strokovnjakinja za mednarodno pravo in izvoljena članica odbora za človekove pravice Organizacije združenih narodov Vasilka Sancin:
“Na splošno velja, da se morajo države izogibat situacijam, brez državljanskosti oziroma apatridnosti. To pomeni naj uredijo status oseb , ki se nahajajo na njihovem območju ampak to pa ni v tem smislu taka absolutna obveznost držav, da bi jih lahko nekdo prisilil v to, da morajo nekomu podelit državljanstvo.”
11 epizod
Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.
Države suvereno odločajo o tem, komu bodo podelile svoje državljanstvo in pod katerimi pogoji
Pravica do državljanstva je kot ena od temeljnih človekovih pravic zagotovljena v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Hkrati države suvereno odločajo o tem, komu bodo podelile svoje državljanstvo in pod katerimi pogoji. Prav tako države same odločajo o morebitnem prenehanju državljanstva, zato mednarodno pravo ne ponuja pravnega sredstva v primerih, kadar države te pravice ne izvajajo dosledno.
Načelno torej ne bi smel biti nihče brez državljanstva, vendar v praksi to ne drži vedno. Direktorica za kampanje in komunikacije v Amnesty International Slovenije Metka Naglič:
“Državljanstvo je zelo pomembna pravica. Lahko rečemo, da je pravica vseh pravic. Če imaš državljanstvo ene države, potem na nek način iz tega izhaja cel sklop drugih pravic, od političnih, državljanskih, ekonomskih in socialnih.”
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pravi, da se državljanstvo v resnici še vedno obravnava kot privilegij, ne kot pravica:
“Specifika pravice do državljanstva je v tem, da ni iztožljiva, se pravi Splošna deklaracija človekovih pravic je eden od redkih mednarodnopravnih dokumentov, ki jo sploh določa, ampak problem je v tem, da ni pravno zavezujoča.”
Strokovnjakinja za mednarodno pravo in izvoljena članica odbora za človekove pravice Organizacije združenih narodov Vasilka Sancin:
“Na splošno velja, da se morajo države izogibat situacijam, brez državljanskosti oziroma apatridnosti. To pomeni naj uredijo status oseb , ki se nahajajo na njihovem območju ampak to pa ni v tem smislu taka absolutna obveznost držav, da bi jih lahko nekdo prisilil v to, da morajo nekomu podelit državljanstvo.”
Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.
Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.
Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.
Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.
Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.
Vsakdo ima pravico do svobode mnenja in izražanja ter mirnega zbiranja in združevanja, piše v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Neoviran pretok informacij namreč varuje pred zlorabo moči in je v prid obveščeni javni politični razpravi. Prav tako je temeljna človekova pravica protestirati proti nesprejemljivemu delovanju oblasti in slabi politiki. Več v tokratni oddaji.
Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.
Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.
70 let po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic smo povsod po svetu še vedno priča temeljnemu načelu zagotavljanja človekovih pravic – kršenju prepovedi diskriminacije, načela enake obravnave in enakega dostopa do pravic.
Splošna deklaracija človekovih pravic je po sedemdesetih letih še vedno aktualna, saj smo še vedno priča kršitvam njenih tridesetih členov po vsem svetu. Dokument, ki so ga sprejeli na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov 10. decembra 1948, pod vtisom grozot druge svetovne vojne, bi bil, če bi ga sprejemali danes, verjetno veliko manj obsežen, čeprav je sodobnost prinesla še dodatne izzive na tem področju.
Neveljaven email naslov