Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna naj bo obala med Koprom in Izolo? Kaj si prebivalci tam želimo in potrebujemo? Kaj je na tem delu skladno z naravnim in biotsko zelo bogatim morskim okoljem? Podvodni muzej? Stekleni podvodni dostop do ostankov potopljene ladje Rex? Otok s plažo v zalivu Viližan? Katere dejavnosti se bodo tu lahko srečevale? Naj mesti povezuje električni vlakec? Na ta vprašanja je svoje slikovne predloge na več kot dva kilometra dolgi roli papirja risalo več kot 600 ljudi vseh generacij. Na stojnicah so oddali tudi številne pisne predloge. To je bil prvi res množičen in nedvomno uspešen dogodek skupnostnega načrtovanja prostora pri nas. V okviru tedna Sredozemske obale, ki ga je letos gostila Izola, ga je organiziralo koprsko društvo Pina. Dogajanje, in predvsem predloge, smo popisali tudi v naši oddaji.
365 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Kakšna naj bo obala med Koprom in Izolo? Kaj si prebivalci tam želimo in potrebujemo? Kaj je na tem delu skladno z naravnim in biotsko zelo bogatim morskim okoljem? Podvodni muzej? Stekleni podvodni dostop do ostankov potopljene ladje Rex? Otok s plažo v zalivu Viližan? Katere dejavnosti se bodo tu lahko srečevale? Naj mesti povezuje električni vlakec? Na ta vprašanja je svoje slikovne predloge na več kot dva kilometra dolgi roli papirja risalo več kot 600 ljudi vseh generacij. Na stojnicah so oddali tudi številne pisne predloge. To je bil prvi res množičen in nedvomno uspešen dogodek skupnostnega načrtovanja prostora pri nas. V okviru tedna Sredozemske obale, ki ga je letos gostila Izola, ga je organiziralo koprsko društvo Pina. Dogajanje, in predvsem predloge, smo popisali tudi v naši oddaji.
Ob čolnarni pomorske šole v Portorožu je že skoraj nared prvi poligon za usposabljanje in reševanje na morju. Že dolgoletna so prizadevanja za njegovo postavitev, saj se bodo lahko na njem usposabljali tako dijaki kot študentje in pomorščaki, ki morajo ta znanja redno obnavljati. Doslej so se namreč lahko usposabljali le v tujini. Gre za pomembno pridobitev poudarjajo tako na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran ter na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer čakajo še na uporabno dovoljenje. V tokratni oddaji pa tudi o načrtih in novostih, ki zadevajo izobraževalne programe ter izkušnjah dijakov zaključnih letnikov pomorske smeri.
Ladjedelnica Fincantieri v Tržiču je danes ena največjih ladjedelnic za gradnjo turističnih potniških ladij na svetu. Njena zgodovina je posejana z vzponi in padci, predvsem pa z vztrajnostjo in inovativnostjo. Ko ni bilo dovolj naročil za ladje, denimo, so gradili podmornice, izdelovali vlake, lesene hidroplane, ki so redno leteli tudi do Portoroža. Ladjedelnica povezuje življenja delavcev s širšega, tudi čezmejnega območja. Tržič prav zaradi nje ostaja multikulturno mesto. Nastanek in hiter vzpon ladjedelnice pa sta vezana na družino vizionarskih podjetnikov Cosulich, ki se je v začetku 20. stoletja iz Lošinja preselila v Trst. Zgodbo ladjedelnice s sodobnimi prijemi pripoveduje Muzej ladjedelstva MuCa. Obiskala ga je Lea Širok, več pa je povedala v tokratni oddaji.
Marina Koper bo naslednja štiri leta eden izmed devetih demonstracijskih centrov v 12 sredozemskih državah, ki bodo v okviru evropskega projekta Remedies predstavljali inovativne rešitve za zaustavitev kopičenja mikroplastike v oceanih. Oceanov ne moremo več očistiti odpadne plastike, še posebej ne mikroplastike. Lahko pa ta začarani krog kopičenja zapremo, ustavimo, izpostavlja dr. Uroš Novak, vodja skupine Znanstveniki proti plastiki na Kemijskem inštitutu, ki je tudi koordinator projekta Remedies iz evropskega programa Obzorje Evropa. Kako, pa več tokratni oddaji. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Pred 129 leti je prav nekje sredi januarja iz Rakitne v Trst prispel ogromen, rekordnih, 64 metrov, dolg jambor. Pred ladjedelnico Svetega Marka je to »leseno pošast«, kot so ga poimenovali, pričakala množica Tržačanov. Še nikoli niso videli tako dolgega debla. Jambor je za svojo trgovsko jadrnico naročil takrat eden najbolj premožnih slovenskih ladjarjev v Trstu, Henrik Angel Jazbec. Pristaniško mesto je doživljajo gospodarski razcvet, ki so ga bili deležni tudi Slovenci. Predvsem v pomorstvu in ladjedelstvu, poudarja Franco Cossutta, inženir ladjedelstva, neutrudni promotor slovenske pomorske dediščine in soustanovitelj Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu. V oddajo ga je povabila Lea Širok.
Društvo Morigenos že dve desetletji preučuje delfine v Tržaškem zalivu. V tem času so identificirali več kot 400 osebkov. Nekateri so občasni prišleki, okrog 150 velikih pliskavk pa je bolj ali manj stalnih prebivalcev. Raziskovalci, ki jih vodi dr. Tilen Genov, vsako leto spoznajo kaj novega o življenju teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev. Za posebno presenečenje pa je poskrbel delfin Prešeren. V sodelovanju z italijanskimi kolegi so namreč ugotovili, da je Prešeren v plavanju na dolge razdalje svetovni rekorder. V pol leta je preplaval pot med Piranom in Genovo, kar je najmanj dva tisoč 53 kilometrov. To je prvič, da so znanstveniki zabeležili tako dolg premik pri veliki pliskavki, za katero velja, da se raje zadržuje na enem območju. Podrobneje o Prešernu in o tem, zakaj je njegovo popotovanje pomembno, pa v tokratni oddaji.
Naš nekdanji ladjar, Splošna plovba, je bil tudi prvovrsten mecen. Saloni tovornih čezoceank – vseh je bilo 86 - so bili prave male galerije slovenske umetnosti. Da ta izjemna umetniška in pomorska zapuščina Splošne plovbe ne bo šla v pozabo, je poskrbela muzejska svetnica in umetnostna zgodovinarka Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran. V začetku decembra je namreč po desetih letih od prvotne zamisli izšel njen obsežen katalog raznovrstne predmetne dediščine našega ladjarja z naslovom Iztrgano pozabi. V tokratni oddaji govorimo tudi o tem, kako so umetnine doživljali pomorščaki, kaj vse je podrobno dokumentirano v katalogu, pa tudi, da bi zapuščina Splošne plovbe morala biti ustrezno zaščitena in spet dostopna za javnost na stalni razstavi.
Misli na morju, noge v lavorju je naslov virtualne ozaveščevalne akcije o pomenu marikulture. Domislili so jo v naši edini morski ribogojnici Fonda v Seči, podprl jo je evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Razvoj marikulture, oziroma, akvakulture je tudi eden od strateških ciljev Evropske komisije na področju pridobivanja hrane z manjšim ogljičnim odtisom. Poudarek pri tem je trajnost te dejavnosti, ki je sicer lahko zelo obremenjujoča za okolje. Sploh ob dejstvu, da je na svetovni ravni eden najhitreje rastočih prehranskih sektorjev. Kaj torej v primeru gojenja rib, školjk in alg pomeni trajnost? Kako ji sledijo v naši ribogojnici v Seči? Katera marikultura je najbolj trajnostna in kako lahko pri uresničevanju zelenih ciljev pomaga znanost? Na ta vprašanja tokrat iščemo odgovore z direktorico Ribogojnice Fonda, dr. Ireno Fonda, našim največjim školjkarjem Mitjo Petričem in dr. Cécilom Muellenbergom z Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki raziskuje področja zdravstva, prehrane in staranja. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Je izvrsten potapljač. Ribe lovi tudi skupinsko. Prenočuje na bojah školjčišč. Pred zimo odleti na hrvaške otoke, kjer gnezdi. Pozno spomladi je spet v Tržaškem zalivu in nas do pozne jeseni razveseljuje na sprehodih ob morju, ko na kakšnem skalnem osamelcu razpre mokra krila. Ta morska ptica je seveda sredozemski vranjek. Strokovnjaki ugotavljajo, da je v zadnjih 12 letih njegova populacija v Tržaškem zalivu občutno upadla. Razlogi še niso povsem jasni, zagotovo pa jih je več, pojasnjuje dr.Urša Koce iz društva DOPPS, ki sredozemskega vranjeka preučuje že vrsto let. Podrobneje ga je predstavila v tokratni oddaji. foto: Iztok Škornik
Akvariji so pomembna središča širjenja znanstvene kulture in ozaveščanja o podnebni krizi. To je ena od osrednjih sklepnih misli enajstega svetovnega kongresa akvaristov, ki je bil letos v francoskem nacionalnem morskem centru Nausicaá v mestu Boulogne sur Mer. Tam je tudi največji akvarij v Evropi. Med 500 udeleženci kongresa iz 200 akvarijev po vsem svetu je bila tudi vodja Akvarija Piran dr. Manja Rogelja, ki smo jo povabili v oddajo. Preverili smo še, kako po odstranitvi ogromnega trnka iz grla okreva želva glavata kareta, ki jo je nedavno rešil ribič. In ja, ogledali smo si male požeruhe, morske konjičke. Kar 15 jih imajo. Piranskemu akvariju je prvič uspelo obdržati gnezdo dolgonosih morskih konjičkov. Akvarij Piran je obiskala Lea Širok.
Zakaj so ribe in morski sadeži tako zdravi? Katera vrsta ribolova je okoljsko najmanj škodljiva? Kako spodbuditi prebivalce naše države, da bodo raje kupovali svežo lokalno ulovljeno ribo in da jo bodo večkrat imeli na svojem jedilniku? O vsem tem je več kot 700 udeležencev od najmlajših do najstarejših na različnih dogodkih, ki so se zvrstili od Ankarana do Pirana, letos razmišljalo v okviru akcije Dobro za morje, dobro zame. V oddaji izveste tudi, zakaj je mediteranski slog življenja primerljiv s slogom modrih območij, kjer živi največ stoletnikov, ki ta jubilej dočakajo povsem zdravi. Lea Širok
Morje in življenje v njem močno obremenjujejo gosto poseljene obale. Vanj se stekajo odpadne vode iz naših čistilnih naprav, kmetijskih in drugih površin, neurejenih kanalizacijskih sistemov. Z njimi pa v morje vnašamo tudi škodljive ali patogene mikroorganizme. Prav ti so vzrok za številne bolezni morskih organizmov, fekalno onesnaženje ogroža tudi zdravje ljudi. Kateri mikroorganizmi so prisotni v slovenskem morju, koliko je škodjivih ter kako hitro in daleč se morebitno onesnaženje lahko razširi? To je prvič celovito in poglobljeno pokazala nedavna raziskava, v kateri so sodelovale strokovnjakinje Morske biološke postaje NIB v Piranu, oceanografi in raziskovalci dunajske univerze. Več o stanju združbe mikrobov ali tako imenovanega mikrobioma slovenskega morja pa izveste v oddaji.
Tokrat smo se odpravili na sever Španije, v Biskajski zaliv. Na enega največjih zalivov na svetu, kjer je vreme pozimi pogosto prava mora za pomorščake, bomo pogledali z vrha klifov. Tam je namreč speljana ena od priljubljenih romarskih poti, ki jih povezuje ime Jakobova pot ali El Camino de Santiago. Nekaj vtisov in doživetij z več kot 900 kilometrov dolgega Camina del Norte bo z nami delil pisatelj, založnik in predvsem morjeplovec Mitja Zupančič. V družbi dr. Ivana Štuheca, upokojenega profesorja Biotehniške fakultete, je pot prehodil letos spomladi. Kakšne zgodbe je prinesel domov, pa lahko slišite v oddaji.
V tokratni oddaji o tem, kako ribištvo in turizem z roko v roki črpata evropska sredstva. Ribiški pomol v Kopru je ena bolj obiskanih mestnih točk. Še posebej v času, ko sta tam odprti gastronomska prikolica Folpo in ribja kantina na katamaranu Stella Maris. Lokalni ribiči so na ta način nadgradili svojo osnovno dejavnost in zaslužek. Tako Boris Glavina, lastnik gastronomske prikolice, kot Kristjan Jež, solastnik ribje kantine na katamaranu, bi se za ta korak znova odločila. Gastronomska prikolica Folpo ponuja delo 8 ljudem, v ribji kantini Stella maris na katamaranu pa poleg obeh solastnikov redno delata še dva kuharja in natakarica. Dolgotrajni rezultati takšnih projektov so ključni za ohranjanje slovenskega ribištva poudarja Igor Komadina, ki v Lokalni akcijski skupini Istra posebej skrbi prav za ribiče. V oddaji tudi o tem, da so koprski ribiči pod vodstvom Matjaža Radina v okviru LAS Istre zasnovali vzorčen projekt ozaveščanja o zmanjševanju plastične embalaže Fisheko, s katerim so dostop do evropskega denarja omogočili tudi malim priobalnim ribičem. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
V Jadranskem morju živi okrog 60 vrst morskih psov in skatov. Kar dve tretjini od teh pa sta ogroženi ugotavljata morska biologa Alen Soldo z Univerze v Splitu in Lovrenc Lipej z Nacionalnega inštituta za biologijo. Njuno raziskovalno študijo je septembra letos objavila znanstvena revija Fishes. Raziskovalca države ob Jadranu pozivata k takojšnjemu ukrepanju za zaščito ogroženih vrst. Pri tem je zanimivo, da sta od zadnjega pregleda v Jadranu zaznala pet vrst morskih psov več. Pri Strunjanu so ribiči lani denimo ujeli sinjeokega sešteroškrgarja, morskega psa globin, pred nekaj dnevi pa mladička morske lisice. Za podrobnejša pojasnila o ogroženosti morskih psov v Jadranu in njihovem pomenu za celoten ekosistem je Lea Širok v tokratno oddajo Morje in mi povabila soavtorja študije, dr. Lovrenca Lipeja. Slišali boste tudi, da prelov ni značilen le za današnji čas.
Lov na kite in delfine danes nima več nobenega tehtnega razloga. Kljub temu nekaj držav še kar vztraja pri komercialnem kitolovu, staroselske skupnosti pa ga zagovarjajo s stališča ohranjanja tradicije. Na Ferskih otokih, ki so del Danske, tako ohranjajo krvavi ritual množičnega lova na kite, oziroma, delfine. Lani, ko so jih samo v enem pogonu pobili več kot 1400, je ta okruten lov, poimenovan Grindadrap, sprožil ostre kritike mednarodne skupnosti. Za njegovo prepoved se zavzema koalicija Stop the Grind. Zahteve za zaščito malih kitov in delfinov je predstavila na plenarnem zasedanju Mednarodne komisije za kitolov, ki je letos potekala v Portorožu. V oddajo pa boste slišali zgodbo avstralskega in italijanskega aktivista iz nevladnih organizacij Surfers for cetaceans in Sea Shepherd, Howiea Cookea in Tommasa de Lorenzija, ki sta s kolegi v Portorožu protestirala proti vsem oblikam kitolova.
Jadranje s tradicionalnimi barkami je med Nizozemci zelo priljubljeno. Skupine prijateljev, sošolcev, izletnikov, sorodnikov običajno najamejo katero od jadrnic in se odpravijo na krajša ali daljša priložnostna potovanja. Zato ni nič čudnega, da ima Nizozemska še vedno veliko in dobro ohranjeno tudi tradicionalno floto. Njen častnik je že dve leti Alen Kolar, absolvent navtične smeri portoroške Fakultete za pomorstvo v Portorožu. Do prihodnje pomladi namerava zaključiti študij in se nato spet vkrcati na katero od večjih tradicionalnih nizozemskih ladij. Ampak to je le del njegovih načrtov. Mladega pomorščaka, ki si brez tradicionalnega pomorstva ne predstavlja več svojega življenja, predstavljamo v tokratni oddaji.
Kako čista sta naša obala in morje? Na videz zelo. V resnici sta vse bolj onesnažena s plastiko in mikroplastiko. To ugotavljajo tudi prostovoljci, udeleženci letošnje akcije Čista obala, ki vsako leto poteka v sklopu največje svetovne prostovoljne čistilne akcije obal, morij in jezer – International Coastal Cleanup. V Krajinskem parku Strujan pa so potapljači očistili del morskega dna v naravnem rezervatu. Vendar vseh odpadkov niso prinesli na kopno. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Podrobneje namreč govorimo prav o okoljskem stanju našega morja in obale, pa tudi širšega Jadrana in Sredozemlja.
Mandrač v Starem Gradu na Hvaru je zadnji vikend septembra napolnilo okrog 60 tradicionalnih bark Jadrana. V slikovito mesto pod Unescovo zaščito so prispele na festival ladij, morja in mornarjev 'Dani u vali'. Posadke so za navdušeno množico turistov in domačinov uprizorile pravi spektakel jadranske pomorske dediščine. Slovenija se je kot letošnja častna gostja predstavila s štirimi barkami. Ena od teh je istrski top Adria, ki ga je piranski Pomorski muzej zgradil v okviru evropskega projekta Mala barka 2. Direktor Franco Juri poudarja, da so sosedje Hrvati zgled oživljanja pomorske dediščine s pomočjo evropskega denarja. In Dani u vali to le potrjujejo. Na Hvaru je bila tudi Lea Širok, ki bo več o vsem povedala v oddaji Morje in mi. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Preplavati svet in obenem spodbujati varovanje okolja. Znanstveno raziskovalno odpravo, na kateri bo v letu dni preplaval 110 tisoč kilometrov po oceanih, načrtuje ultramaratonec in večkratni Guinessov plavalni rekorder Martin Strel. Za podvig je v zadnjih desetih letih večkrat poskusil zbrati dovolj denarja, tokrat verjame, da mu bo uspelo. Naravovarstveno odpravo je nedavno predstavil v Kopru, ko je v okviru akcije Čista obala preplaval 13 kilometrov od Pirana od Kopra, raziskovalci pa so med plovbo jemali vzorce in preverili, koliko mikroplastike je v našem morju. Prek prehranske verige jo po nekaterih ocenah na leto vsak zaužije že za eno bančno kartico. Podrobneje o vsem pa v oddaji.
Na celotnem Jadranu je nujno pospešiti razvoj trajnostnih oblik turizma. Zavarovana območja Nature 2000 in Unesca lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. Kakšno in kako, preizkušajo denimo v Krajinskem parku Strunjan, ki je bil izbran kot eno od osmih pilotnih območij evropskega projekta ProNacul. Eden od vidnih rezultatov so dodatna električna kolesa, s katerimi si obiskovalci lažje ogledajo naravne in kulturne znamenitosti parka ter obiščejo strunjanske kmetije, vključene v projekt.
Neveljaven email naslov