Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna naj bo obala med Koprom in Izolo? Kaj si prebivalci tam želimo in potrebujemo? Kaj je na tem delu skladno z naravnim in biotsko zelo bogatim morskim okoljem? Podvodni muzej? Stekleni podvodni dostop do ostankov potopljene ladje Rex? Otok s plažo v zalivu Viližan? Katere dejavnosti se bodo tu lahko srečevale? Naj mesti povezuje električni vlakec? Na ta vprašanja je svoje slikovne predloge na več kot dva kilometra dolgi roli papirja risalo več kot 600 ljudi vseh generacij. Na stojnicah so oddali tudi številne pisne predloge. To je bil prvi res množičen in nedvomno uspešen dogodek skupnostnega načrtovanja prostora pri nas. V okviru tedna Sredozemske obale, ki ga je letos gostila Izola, ga je organiziralo koprsko društvo Pina. Dogajanje, in predvsem predloge, smo popisali tudi v naši oddaji.
365 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Kakšna naj bo obala med Koprom in Izolo? Kaj si prebivalci tam želimo in potrebujemo? Kaj je na tem delu skladno z naravnim in biotsko zelo bogatim morskim okoljem? Podvodni muzej? Stekleni podvodni dostop do ostankov potopljene ladje Rex? Otok s plažo v zalivu Viližan? Katere dejavnosti se bodo tu lahko srečevale? Naj mesti povezuje električni vlakec? Na ta vprašanja je svoje slikovne predloge na več kot dva kilometra dolgi roli papirja risalo več kot 600 ljudi vseh generacij. Na stojnicah so oddali tudi številne pisne predloge. To je bil prvi res množičen in nedvomno uspešen dogodek skupnostnega načrtovanja prostora pri nas. V okviru tedna Sredozemske obale, ki ga je letos gostila Izola, ga je organiziralo koprsko društvo Pina. Dogajanje, in predvsem predloge, smo popisali tudi v naši oddaji.
Decembra se tradicionalno začenja organiziran ribolov zimskih jat cipljev v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Za nekatere ribiče je ribolov cipljev vir preživetja v tem času. Športni ribiči medtem opozarjajo, da je takšen način izlova vse manjših jat cipljev škodljiv in neupravičen. Nasprotujejo tudi izrednemu izlovu orad zaradi škode, ki jo že vrsto let povzročajo vzgojiteljem školjk. To bi namreč omogočila sprememba zakona o morskem ribištvu, ki je v postopku. O teh vprašanjih podrobneje govorimo v tokratni oddaji, v kateri lahko izveste tudi, kako znanost pomaga pri preprečevanju poneverb v ribiških proizvodih.
Piran bo prihodnja štiri leta živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize. Sodelujoči prebivalci bodo skupaj s sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča Koper v okviru evropskega projekta SCORE preverjali, kako zmanjšati uporabo pitne vode v kopalnici. Piran bo dobil tudi tako imenovanega digitalnega dvojčka, ki bo omogočal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave v obalnih mestih. Projekt skupnostne znanosti SCORE, v katerem poleg Pirana sodeluje še devet evropskih obmorskih mest, predstavljamo v tokratni oddaji.
Bo jadransko-jonska regija do leta 2030 uspela zaščititi tretjino morskih območij in za desetino od teh določiti stroge pogoje varovanja? Tako predvideva Strategija Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a je jadransko-jonska regija še zelo daleč od tega cilja. Zaščitenih ima le 3 in pol odstotke območij, kar je najmanj v celotnem Sredozemlju. Konkretne predloge, kako in kje razširiti obstoječe morske rezervate in ustanoviti nove, prinaša študija predavatelja in naravovarstvenika dr. Andreja Sovinca. Predstavil nam jih je v tokratni oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o tujerodni plamenki, ki so jo letos poleti opazili v južnem Jadranu.
Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Pri nas vidite zvezde tudi podnevi, je geslo, s katerim Akvarij Piran vabi na ogled več kot 140 vrst morskih organizmov. Med njimi so seveda tudi morske zvezde. Pestro zbirko je nazadnje dopolnil še samec modre rakovice. Za sam Akvarij je najpomembnejša novost, da bo z novim upravljavcem, Univerzo na Primorskem, postal eden od treh stebrov novega univerzitetnega Centra znanosti. Načrte je podrobneje pojasnila rektorica Klavdija Kutnar, o tujerodni modri rakovici, a tudi o pričakovanjih zaposlenih v Akvariju ob prihodu novega upravljavca, smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran Manjo Rogelja. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Podnebna kriza obalnim mestom prinaša dvigovanje gladine morja. Če ne bomo ukrepali, bo tudi Koper leta 2200 večino časa poplavljen. Soočanje s to distopično prihodnostjo je bila rdeča nit letošnjega, že devetega, Festivala avdio-vizualnih in novomedijskih umetnosti IZIS, ki deluje pod okriljem platforme RUK - mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti. Osrednja prireditev je bila mednarodna razstava intermedijskih umetniških del IZIS 2200 UND3R v kulturnem stišišču Libertas v Kopru. Kako so umetniki z različnih koncev sveta naslovili to aktualno vprašanje, boste slišali v tokratni oddaji. Po razstavi se je s producentom festivala Borutom Jermanom iz društva Pina in kuratorjem razstave Markom Vivodo sprehodila Lea Širok.
Na severnem Jadranu smo se še pred dvajsetimi leti soočali z zelo pogostim cvetenjem morja in kritičnim pomanjkanjem kisika na morskem dnu. Danes je stanje boljše predvsem zaradi ukrepov, ki so jih države izvajale na tem območju. Tako ugotavlja mednarodna skupina znanstvenikov. Rezultate obsežne raziskave, v kateri so primerjalno analizirali tudi razmere v Zalivu Chesapeake na atlantski obali ZDA, so objavili v knjigi Obalni ekosistemi na prehodu. Pred dnevi so jo predstavili na Morski biološki postaji NIB v Piranu. S prireditvijo so obeležili začetek Unescovega programa Desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, ki opozarja, da se stanje svetovnega oceana ne izboljšuje dovolj. Več pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Si predstavljate Piran s pristaniščem na mestu, kjer je danes Tartinijev trg, in s kamnitim dvižnim mostom ob vstopu vanj? To podobo lahko vidimo le še na slikah mesta od druge polovice 16. stoletja, ko je bil dvižni most zgrajen, in fotografijah s konca 19. stoletja, ko so ga porušili, potem ko so notranji mandrač zasuli. Usodo mandrača in edinstvenega mostu je zapečatila epidemija kolere. Dvižni most še živi v kolektivnem spominu Pirančanov, podrobneje nam ga je v oddaji predstavil strokovnjak za mostove z Goriške, Gorazd Humar, avtor knjige Nekoč je v Piranu stal dvižni most. Izvedeli boste še, zakaj je gradnja mostu naletela na nasprotovanje, pa tudi, kako so se pomorske oblasti v preteklosti soočale z epidemijami. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Približno polovica slovenskih rek je onesnaženih z mikroplastiko, medtem ko je na rečnih brežinah plastičnih kar 70 odstotkov vseh odpadkov. Z mikroplastiko je najbolj obremenjen dolenjski del Save, a so jo našli tudi v reki Soči. Tako kažejo analize prvega dela vzorčenja, ki poteka v okviru evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa. Projekt v Sloveniji vodi Morska biološka postaja Piran NIB v sodelovanju z Inštitutom za vode in Ekologi brez meja. Pomembne podatke je znanstvenikom pomagalo zbrati skoraj 800 sodelujočih učencev, dijakov in mentorjev iz 33 osnovnih in 15 srednjih šol. Enako izjemen je odziv za jesenski del vzorčenja, ki je že v teku. Piratom plastike smo namenili tokratno oddajo, ki je nastala tudi s pomočjo EU v sklopu projekta Zelena kohezija.Pripravila jo je Lea Širok.
Pomorski oziroma Neptunov krst, nekoč tudi morski, predstavlja simboličen sprejem dijakinj in dijakov prvih letnikov na pomorsko šolo. Tradicionalno ga na začetku septembra pripravijo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli. Letošnji, že 75 po vrsti, je tako kot lanski zaradi epidemičnih ukrepov minil drugače. V oddaji boste slišali, kako so ga izpeljali na ploščadi pred šolsko čolnarno in koliko novih dijakov so sprejeli v šolske klopi. Na novi koprski plaži pa smo obiskali učence šole Antona Ukmarja, ki so v okviru pilotnega projekta Ob morju smo doma spoznali dejavnosti v lokalnem okolju, izvedeli zanimivosti o delfinih v slovenskem morju in se preizkusili v vodnih aktivnostih. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič
V oddaji Morje in mi se bomo spomnili nastanka resolucije o pomorski usmeritvi naše države ter spoznali načrte novega lastnika portoroške marine. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle
Človeški posegi v okolje in podnebne spremembe so dejavniki, ki vplivajo tudi na pestrost morskih ekosistemov. Morski biologi in raziskovalci si prizadevajo, da bi posamezne vrste lahko ohranili, ob tem pa raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. V celotnem Sredozemlju je med najbolj ogroženimi vrstami tudi rjava alga cistozira, ki s svojimi morskimi gozdički ponuja zavetišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Eksperimentalno gojijo to algo s posebno metodo, ki so jo razvili na tržaški univerzi, na piranski Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Tudi v Miramarskem rezervatu si prizadevajo za ponovno naselitev te vrste alge v sodelovanju s Krajinskim parkom v Strunjanu.
Tokrat vas vabimo na … mineštro. Enolončnica, pripravljena iz sezonske zelenjave, je bila namreč nepogrešljiva jed solinarjev. Tudi mi smo jo lahko poskusili na delavnici Solinarske kulinarike v čarobni večerni scenografiji Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Mineštro za vse udeležence so skuhali člani etnološke skupine Solinarska družina ali La Famea dei salineri, ki deluje v okviru Skupnosti Italijanov Piran. Med čakanjem na okusno enolončnico se je razvil živahen pogovor o solinarskem načinu življenja. Slovenščina in italijanščina sta se prepletli z istrobeneščino, ki je od letošnjega julija vpisana v Register nesnovne dediščine Slovenije. Nekaj utrinkov, začinjenih z vonjem po soli in mineštri, je v oddajo povezala Lea Širok.
Po skoraj dveh letih je v petek v Koper priplula prva potniška ladja. Tudi to je znak, da se turizem počasi vrača v ustaljene tirnice. Turistični delavci slovenske obale so soglasni, da je letošnja sezona presegla vsa pričakovanja. In vračajo se tudi tuji turisti. Podobno je v hrvaški Istri. Turistični utrip smo preverili v tokratni oddaji, najprej pa smo se pozanimali, kako povečano število ljudi v obalnih mestih vpliva na delo izolske urgence. Tam namreč opozarjajo, da je prav letošnja sezona ena najbolj napornih.
Tokrat smo obiskali marine v Portorožu, Izoli in Kopru. V vseh treh letošnjo sezono ocenjujejo kot zelo dobro. Kot kaže, je navtični turizem utrpel bistveno manj škode zaradi omejitev, ki jih prinaša epidemija covida-19. Predvsem ob vikendih pa zasidrana plovila napolnijo zalive in zalivčke. Veliko je slovenskih morjeplovcev, ki tudi letos zaradi omejitev raje ostajajo doma. Na Upravi za pomorstvo ugotavljajo, da vsi ne poznajo pravil. Tako se celo dogaja, da si s svojim plovilom omislijo kar ogled koprskega pristanišča. No, globa za tako lahkomiselen in nevaren izlet, je 400 evrov.
Po kakovosti kopalnih voda se Slovenija med evropskimi državami že vrsto let uvršča v sam vrh. Tudi po zadnjem letošnjem merjenju, konec julija, so morske in celinske kopalne vode na vseh 48-ih merilnih mestih po državi ustrezne za kopanje. Kako pa je s kakovostjo oziroma čistostjo kopalnih voda tam, kjer pristojne ustanove ne izvajajo meritev? To bodo raziskovalne ustanove, ki sodelujejo v letošnji Noči raziskovalcev, poskušale ugotoviti s pomočjo vseslovenskega eksperimenta znanosti za državljane. V njem lahko sodeluje vsak, ki to želi. Kako, izveste v tokratni oddaji. Slišali boste tudi, kaj kopalci menijo o 'brisačnih rezervacijah plaž', pa tudi, kako so se v piranski občini lotili reševanja preglasne glasbe v Portorožu.
Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Pa nimate svojega plovila? No, zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo, z 19-ih točk ob slovenski obali, omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Podrobnosti pa v tokratni oddaji. : Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Nimate svojega plovila? Zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo z 19 točk ob slovenski obali omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podrobnosti pa v tokratni oddaji, ki je nastala v sklopu projekta Zelena kohezija.
V tokratni oddaji boste iz prve roke slišali, zakaj je kajtanje tako privlačno. Nekatere skrivnosti tega adrenalinskega športa nam je namreč razkril Toni Vodišek, slovenski reprezentant te jadralne discipline. Enaindvajsetletni Koprčan se s svojimi uspehi uvršča v sam svetovni kajtarski vrh. Lani je bil peti na svetovnem prvenstvu, v mladinski konkurenci pa se lahko pohvali s trikratnim naslovom svetovnega prvaka, dvakratnim evropskega in srebrom iz mladinskih olimpijskih iger leta 2018 v Buenos Airesu. V teh dneh je v Kopru, kjer se pripravlja na nove jadralske uspehe. In medtem ko seveda spremlja tudi olimpijske igre v Tokiu, ga še bolj zanimajo prihodnje v Parizu, čez tri leta. Prav nič namreč ne dvomi, da se bo od tam vrnil z olimpijskim odličjem. Rezultati pa niso vse, poudarja. Na prvem mestu sta ljubezen do tega športa in kajtarska skupnost.
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo.
Pred Piranom so raziskovalci društva Morigenos, ki že dve desetletji spremlja delfine v slovenskem morju, na začetku julija opazili skupino teh morskih sesalcev, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo. Med delfini je plaval tudi novorojenček, star le nekaj tednov, ki so ga ujeli v fotografski objektiv. O raziskovanju teh izjemnih morskih živali, poletnem taboru, ki ga med poletjem pripravljajo v društvu in dogodkih, ki jih načrtujejo ob obeležitvi jubileja podrobneje v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov