Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo Morigenos že dve desetletji preučuje delfine v Tržaškem zalivu. V tem času so identificirali več kot 400 osebkov. Nekateri so občasni prišleki, okrog 150 velikih pliskavk pa je bolj ali manj stalnih prebivalcev. Raziskovalci, ki jih vodi dr. Tilen Genov, vsako leto spoznajo kaj novega o življenju teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev. Za posebno presenečenje pa je poskrbel delfin Prešeren. V sodelovanju z italijanskimi kolegi so namreč ugotovili, da je Prešeren v plavanju na dolge razdalje svetovni rekorder. V pol leta je preplaval pot med Piranom in Genovo, kar je najmanj dva tisoč 53 kilometrov. To je prvič, da so znanstveniki zabeležili tako dolg premik pri veliki pliskavki, za katero velja, da se raje zadržuje na enem območju. Podrobneje o Prešernu in o tem, zakaj je njegovo popotovanje pomembno, pa v tokratni oddaji.
362 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Društvo Morigenos že dve desetletji preučuje delfine v Tržaškem zalivu. V tem času so identificirali več kot 400 osebkov. Nekateri so občasni prišleki, okrog 150 velikih pliskavk pa je bolj ali manj stalnih prebivalcev. Raziskovalci, ki jih vodi dr. Tilen Genov, vsako leto spoznajo kaj novega o življenju teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev. Za posebno presenečenje pa je poskrbel delfin Prešeren. V sodelovanju z italijanskimi kolegi so namreč ugotovili, da je Prešeren v plavanju na dolge razdalje svetovni rekorder. V pol leta je preplaval pot med Piranom in Genovo, kar je najmanj dva tisoč 53 kilometrov. To je prvič, da so znanstveniki zabeležili tako dolg premik pri veliki pliskavki, za katero velja, da se raje zadržuje na enem območju. Podrobneje o Prešernu in o tem, zakaj je njegovo popotovanje pomembno, pa v tokratni oddaji.
Delež plastike v morjih je zaskrbljujoč. Leta 2050 bi lahko bilo v oceanih več plastike kot rib, če tega onesnaževanja ne bomo zaustavili. Predstavniki Evropske unije, nevladnih organizacij in gospodarstveniki so v začetku oktobra na konferenci na Malti oblikovali več kot 400 konkretnih ukrepov za omejitev onesnaževanja s plastiko. Pri iskanju rešitev za odpadno mikroplastiko so se združili evropski znanstveniki. V okviru pojekta GoJelly namreč preverjajo, kako bi meduze lahko uporabili denimo za izdelavo filtra za mikroplastiko. Projekt je pomemben tudi za Slovenijo, saj v njem sodelujejo znanstvenice piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Podrobneje o vsem v tokratni oddaji.
S kakšnimi težavami se soočajo pomorščaki pripravniki? Zakaj zanimanje za ta poklic v razvitih državah upada? Kaj pomeni pomanjkanje izkušenih in usposobljenih pomorščakov, ki ga v Evropski uniji zaznavajo že vrsto let? Zakaj je bilo letos v koprskem pristanišču več nesreč kot običajno? V tokratni oddaji smo odgovore na ta vprašanja iskali skupaj s sogovorniki posveta, ki ga je v Kopru, ob Svetovnem dnevu pomorstva, organizirala Uprava za pomorstvo.
Slišali boste, kako so v Kopru obeležili Svetovani dan pomorstva. Pri školjkarjih smo se pozanimali, kaj pomeni zaprtje školjčišč zaradi prekomerne koncentracije toksinov, izvedeli boste tudi, kaj so na skupni odpravi ugotovili slovenski, hrvaški in italijanski morski biologi, ki so jih zanimale rebrače.
V oddaji Morje in mi bomo tokrat predstavili nekaj poudarkov tradicionalnega Tedna sredozemske obale. Številne tematske dogodke in razprave v Kopru, Izoli in Portorožu je povezalo geslo »Živeti z morjem«. Domači in tuji gostje so posebno pozornost namenili kakovosti življenja, in torej upravljanju z morjem in obalo. Celotedensko dogajanje je zaokrožila velika čistilna akcija Obala 2017. V Trstu pa so znanstveniki morju namenili kar festival.
Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh: tistih, ki so ribe le poskusili, kakor tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer pa bo vendarle dobil svojo ulico.
Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna pa so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh, ki so ribe poskusili, pa tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer bo dobil svojo ulico. Vse podrobnosti o naštetih temah pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V oddaji Morje in mi se tokrat lahko sprehodiite po Pomorskem muzeju v Trstu. Sosednje italijansko mesto je bilo v preteklosti osrednje avstro-ogrsko pristanišče, razvito pa je bilo tudi ribištvo. Pomorski muzej v Trstu s svojimi eksponati ladij in druge opreme pripoveduje tako o ribiški kot pristaniški preteklosti. Ta pa je še posebej povezana s Slovenci v Italiji. K poslušanju vas vabi Lea Širok.
Koliko novih bodočih pomorščakov se bo izobraževalo na srednji šoli v Portorožu in kakšno je zanimanje za visokošolski študij na Fakulteti za pomorstvo, nas je tokrat zanimalo. Na srednji pomorski šoli so z vpisom zelo zadovoljni in razmišljajo celo o vnovični uvedbi strojnega oddelka. Manj zanimanja je za visokošolske pomorske programe. več podrobnosti o razlogih za takšno stanje, in o načrtih tako na srednješolski, kot študijski ravni, pa smo zbrali v oddaji.
Slovenska obala je privlačna tudi za navtične turiste. V naše morje v času poletne sezone dnevno vpluje od 300 do 500 plovil. Številni od teh morjeplovcev svoje jadrnice in motorne čolne za krajše postanke privežejo v marinah, še raje pa v mestnih pristaniščih. Zelo priljubljeno je denimo piransko pristanišče, kjer letos ob vikendih ni mogoče najti priveza. Sicer pa so navtični gostje letos očitno odkrili tudi izolsko mestno pristanišče. Podrobneje o tem, pa tudi, kako je z dnevnimi gosti v koprskem pristanišču, in kako letošnjo sezono ocenjujejo v izolski in portoroški marini, pa v tokratni oddaji.
Rdeča zastavica na plaži pred Bernardinom v začetku meseca je naplavila kar nekaj vprašanj o tem, kako varni smo pred fekalnim onesnaženjem morja. Po eni strani je pokazala, da sistem nadzora, ki ga izvaja Agencija za okolje, deluje. Po drugi strani pa smo se prav ob tem primeru vprašali, ali bi bilo smiselno kopalne vode vzorčiti še na več mestih kot trenutno, ko je vzdolž slovenske obale zajetih 26 lokacij. Pa tudi, ali je povsod ustrezno poskrbljeno, da se fekalije iz kanalizacije ne bi zlivale neposredno v morje. Podrobneje o vsem pa v tokratni oddaji.
Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)
Poleti imajo školjkarji polne roke dela. Predvsem sredozemska klapavica ali 'pedoč' gre v tem času za med tako pri veletrgovcih, kot v maloprodaji. Naš največji školjkar, Izolan Mitja Petrič, s svojo uigrano ekipo na leto vzgoji od 250 do tristo ton teh morskih sadežev. To je več kot polovica vseh vzgojenih školjk v Sloveniji. Kljub temu, pravi, je to kapljica v morje glede na povpraševanje na italijanskem trgu. V tokratni oddaji Morje in mi nam je med drugim podrobneje predstavil tudi samo proces vzgoje školjk, ki traja leto in pol.
Razmere na morju se lahko v zelo kratkem času nevarno spremenijo. Zgodi se, da se v razburkano morje kdaj ujame tudi kateri od preveč pogumnih surfarjev. Številne zgodbe uspešnega reševanja na morju ima v svojih dolgoletnih izkušnjah zapisane pilot Benjamin Ličer. Nekaj jih je z nami delil v oddaji Morje in mi. Redni nadzor morja iz zraka pa je pomemben tudi iz okoljevarstvenih vidikov in pri preprečevanju nesreč. Preverili smo, kako resno je letošnje stanje glede tujerodnih rebrač v Tržaškem zalivu. Slišali boste, da Uprava za pomorstvo letno izda tri tisoč potrdil o opravljenem izpitu za voditelja čolna.
Med šolskimi počitnicami se nekateri otroci na morju prvič učijo jadranja. V koprskem Jadralnem klubu Jadro že več kot 60 let vzgajajo mlade jadralce, med poletjem pa za začetnike pripravljajo tečaje. Enega od teh smo obiskali v tokratni oddaji Morje in mi. Potopili smo se tudi pod morsko gladino. Tu je mogoče uživati tako v pisanem morskem življenju, kot si ogledati ostanke potopljenih ladij. Podrobnosti o teh, pa tudi kako se te veščine lahko naučijo že osemletniki, nam je med drugim pojasnil Jernej Sedmak iz Potapljaškega centra Manta.
Sidrne verige z nesrečne potniške ladje Costa Concordia, ki so jo po trčenju s čerjo ob italijanskem otoku Giglio odvlekli v razrez, so pristale v Kopru. V Sečoveljskih solinah so pred dobrim mesecem začeli pobirati sol. Bili smo na jadrnici, ki jo italijanska mornarica uporablja za urjenje kadetov in je bila na obisku v Kopru. Njeno geslo je S pomočjo ugodnega vetra.
V oddaji Morje in mi o tem, zakaj je v našem morju plave ribe le za vzorec. Z Avstralcem Huwjem Kingstonom bomo zapluli okrog Sredozmelja.
V oddaji ne bomo mogli mimo odločitve arbitražnega sporazuma, ki je določilo mejo na morju. Predstavili bomo dokumentarni film Radovana Čoka, ki govori o slovenskem pomorstvu od njegovih začetkov po drugi svetovni vojni do današnjih dni. Med akterji so pomorščaki in raziskovalci, zlasti iz Pomorskega muzeja v Piranu, ki je bil tudi eden od koproducentov.
Ste kdaj pomislili, da denimo v zamrznjenem filetu tune, ki ga ponujajo ribarnice, ni nujno prisotno meso tune, ampak so predelovalci za filet uporabili kakšno drugo, manj kakovostno ribo? Goljufanje v ribiških proizvodih je problem, s katerim se spopada cel svet. Tudi Slovenija ni izjema, a se javnost tega vse premalo zaveda. Da bi to spremenili, in obenem vzpostavili nekaj učinkovitih ukrepov sledenja ribjim proizvodom v Sloveniji, sta Morska biološka postaja Piran in fakulteta Famnit s primorske univerze pridobili denar iz evropskih skladov za izvedbo projekta »Identifikacija ribiških proizvodov in sledenje deklaraciji«. Podrobneje pa v tokratni oddaji Morje in mi.
V oddaji Morje in mi boste slišali utrip z druženja z društvom Morigenos, ki že več let opazuje delfine v našem morju. Govorili bomo tudi o biotski raznovrstnosti.
Tujerodne morske vrste so v zadnjih desetletjih močno naselile tudi Sredozemsko morje. Težava je, ker nekateri tujerodni organizmi povzročajo škodo ribištvu in posredno turizmu, pa tudi naravnemu ekosistemu. Pravo »avtocesto« za izmenjavo vrst predstavlja zadnja širitev Sueškega prekopa, podnebne spremembe, z dvigom temperatur morja pa nudijo ugodne pogoje za preživetje. Med tujerodnimi vrstami v Tržaškem zalivu, zaradi katerih so italijanski, hrvaški in slovenski raziskovalci zaskrbljeni, je rebrača. Podrobneje o tujerodnih vrstah in o tem, kakšni so mogoči ukrepi za njihovo omejevanje, pa v današnji oddaji Morje in mi ob 13h30, v katero vas vabi Lea Širok.
Neveljaven email naslov