Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo Morigenos že dve desetletji preučuje delfine v Tržaškem zalivu. V tem času so identificirali več kot 400 osebkov. Nekateri so občasni prišleki, okrog 150 velikih pliskavk pa je bolj ali manj stalnih prebivalcev. Raziskovalci, ki jih vodi dr. Tilen Genov, vsako leto spoznajo kaj novega o življenju teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev. Za posebno presenečenje pa je poskrbel delfin Prešeren. V sodelovanju z italijanskimi kolegi so namreč ugotovili, da je Prešeren v plavanju na dolge razdalje svetovni rekorder. V pol leta je preplaval pot med Piranom in Genovo, kar je najmanj dva tisoč 53 kilometrov. To je prvič, da so znanstveniki zabeležili tako dolg premik pri veliki pliskavki, za katero velja, da se raje zadržuje na enem območju. Podrobneje o Prešernu in o tem, zakaj je njegovo popotovanje pomembno, pa v tokratni oddaji.
367 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Društvo Morigenos že dve desetletji preučuje delfine v Tržaškem zalivu. V tem času so identificirali več kot 400 osebkov. Nekateri so občasni prišleki, okrog 150 velikih pliskavk pa je bolj ali manj stalnih prebivalcev. Raziskovalci, ki jih vodi dr. Tilen Genov, vsako leto spoznajo kaj novega o življenju teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev. Za posebno presenečenje pa je poskrbel delfin Prešeren. V sodelovanju z italijanskimi kolegi so namreč ugotovili, da je Prešeren v plavanju na dolge razdalje svetovni rekorder. V pol leta je preplaval pot med Piranom in Genovo, kar je najmanj dva tisoč 53 kilometrov. To je prvič, da so znanstveniki zabeležili tako dolg premik pri veliki pliskavki, za katero velja, da se raje zadržuje na enem območju. Podrobneje o Prešernu in o tem, zakaj je njegovo popotovanje pomembno, pa v tokratni oddaji.
V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili kar v naše glavno mesto. Tu morja resda ni, a je tej, še vedno preveč prezrti temi, posvečena interaktivna razstava Naše malo veliko morje v Prirodoslovnem muzeju. S pomočjo interaktivnih projekcij lahko tu med drugim doživimo izkušnjo potopa in opazujemo, kako se s pojemanjem svetlobe spreminja biotska raznolikost. Med primerki nenavadnih prebivalcev in občasnih gostov slovenskega morja pa je na ogled tudi okostje Lenore, brazdastega kita, ki je – tako rekoč s trebuhom za kruhom – zašel v naše morje. Številne druge zanimivosti in podrobnosti o razstavi nam je razkrila vodja projekta Staša Tome.
Sol se dela pozimi, nam je za oddajo Morje in mi ob obisku Sečoveljskih solin povedal vodja pridelave družbe Soline Dario Sau. Sicer pa je v tem časi živahno tudi v preostalem delu krajinskega parka, ki so ga naselile številne ptice s severa. Obisk v tem obdobju je zato enako zanimiv kot poleti, je prepričan dolgoletni vodja Parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc. Kako je v pozimi v Sečoveljskih solinah, lahko znova poslušate v posnetku oddaje Morje in mi.
Zakaj je pri gojenju školjk pomembna omestitev v cono A in kakšna so pravila, ki se jih morajo pri organiziranem izlovu cipljev držati ribiči.
V oddaji Morje in mi boste spoznali podvodno arheologinjo Maja Grisonič, ki je bila lani priča posebnemu odkritju v Jadranu. Sprehodili smo se do ribarnic in ugotovili, da mraz in burja nista ugodna za morski ribolov. V rubriki Morski abc pa boste slišali, kaj pomeni oglašanje ladijske sirene. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle.
V oddaji Morje in smo se tokrat odpravili po poteh znamenitih zgodovinskih odprav, s katerimi je človek v poznem 19. stoletju dosegel tudi najhladnejšo celino. Antarktiki je namreč namenjen muzej v Trstu, ki smo ga obiskali. Med drugim smo izvedeli, da v mrzlem morju celine ob južnem polu živijo ribe z modro krvjo. V piranskem muzeju školjk pa smo se prepričali, da si tihomorska školjka zeva, ki so jo v Piranu hudomušno poimenovali Liza, res zasluži naziv orjaška.
V prvi oddaji Morje in mi bomo skupaj zaveslali v novo leto. A to ne bo običajno veslanje, saj bomo veslali stoje. Tako, kot je tradicija v Benetkah. Več o tem zahtevnem načinu veslanja nam bodo povedale članice piranske skupine Amalie Petronio in Duške Žitko, ki na čolnu topo kot edina skupina pri nas trenira beneško veslanje. Slišali boste tudi, da nekateri plavajo v morju vse leto in je sicer tradicionalni portoroški novoletni skok v morje zanje le 'prijetna osvežitev'. V morski abecedi pa podrobneje predstavljamo čoln topo.
V Sloveniji imamo očitno zelo dobre ribiče. Tudi športne. Najboljši športni ribič na svetu v ribolovu s palico z zasidranega čolna živi namreč v Ankaranu, ime pa mu je Dejan Struna. Ribe je začel loviti že kot otrok, svetovni prvak pa je postal že pri 23-ih letih. Kot pravi, je uspešen športni ribolov 'improvizacija brez konca', v kateri se prepletajo razumevanje vsakokratne okolice in spremenljivih ribolovnih razmer. Dejana Struno smo povabili v tokratno oddajo Morje in mi, v kateri nam je razkril svojo strast do športnega ribolova, podrobnosti tekmovanj in poudaril, da "mu morje daje energijo".
Neveljaven email naslov