Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mit in zgodovina potopljene epopeje

20.02.2023

Med Izolo in Koprom je med drugo svetovno vojno potonila takrat največja in najhitrejša italijanska čezoceanska potniška ladja Rex. Bila je le pol metra krajša od slavnega Titanika, imela je kar dvanajst nadstropij in je lahko sprejela več kot 2000 potnikov. Splovili so jo tridesetih letih v ladjedelnici pri Genovi v obdobju fašističnega režima, ko je veljala za biser tehnološke in inženirske odličnosti. Leta 1944 so Rex obstreljevala zavezniška letala in ladja se je delno potopila približno 200 m od obale. Rexova zgodba je zapletena in večplastna, pod morsko gladino pa so ostali jeklo, mit in zgodovina potopljene epopeje so zapisali avtorji monografije o Rexu, ki je nastala pod okriljem Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" iz Pirana.


Morje in mi

373 epizod

Morje in mi

373 epizod


V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

Mit in zgodovina potopljene epopeje

20.02.2023

Med Izolo in Koprom je med drugo svetovno vojno potonila takrat največja in najhitrejša italijanska čezoceanska potniška ladja Rex. Bila je le pol metra krajša od slavnega Titanika, imela je kar dvanajst nadstropij in je lahko sprejela več kot 2000 potnikov. Splovili so jo tridesetih letih v ladjedelnici pri Genovi v obdobju fašističnega režima, ko je veljala za biser tehnološke in inženirske odličnosti. Leta 1944 so Rex obstreljevala zavezniška letala in ladja se je delno potopila približno 200 m od obale. Rexova zgodba je zapletena in večplastna, pod morsko gladino pa so ostali jeklo, mit in zgodovina potopljene epopeje so zapisali avtorji monografije o Rexu, ki je nastala pod okriljem Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" iz Pirana.


17.06.2024

Med sipinami lagune labodi in race

V laguni Caorle začasno ali stalno prebiva okrog 280 vrst ptic. Med našo plovbo prav od blizu opazujem labode in race. Nekatere se pred našimi radovednimi pogledi skrijejo med travo na sipinah, oziroma polojih. Na enem od teh vranjek razpira krila. In zakaj plujemo po laguni? O tem poročamo v tokratni oddaji.


10.06.2024

Modra rakovica poselila Stjužo, v italijanskih lagunah že pereča težava školjkarjev

Modro rakovico smo v našem morju v novejšem obdobju prvič opazili pred petimi leti pri Seči. Od takrat se je znatno razmnožila v celotnem Severnem Jadranu. Ob slovenski obali je prisotna v strunjanski laguni Stjuža, a je nič ne motijo niti zelo slani bazeni Sečoveljskih solin. V Krajinskem parku Strunjan so pravkar zaključili prvo obdobje monitoringa te tujerodne invazivne vrste, ki je potrdil, da so modre rakovice najbolj poselile Stjužo. V lagunah severnojadranske italijanske obale pa je njihova množičnost že pereče vprašanje iskanja rešitev kako jih omejiti. Izjemno prilagodljiva modra rakovica namreč spodriva lokalne vrste rakov in ogroža biodiverziteto ter povzroča veliko škode školjkarjem.


03.06.2024

Po pojedini odplavajo, kot bi bilo školjčišče gostilna

Orada je zelo cenjena okusna morska riba. Po drugi strani pa postaja prava nočna mora školjkarjev. Rada se namreč prehranjuje s školjkami, še posebej klapavicami. V naših školjčiščih je bilo najhuje lani septembra, ko so jih velike jate orad dobesedno opustošile. Je školjčišča sploh mogoče zaščititi pred oradami? Strokovnjaki in školjkarji se strinjajo: povsem ne! Lahko pa škodo omejimo. Letos je zato spet odprt izredni izlov orad na školjčiščih. Školjkarji so prepričani, da je dobra rešitev školjčišča postaviti na bolj odprtem morju. Katere novosti torej prinaša letošnji izlov? So se pogovori za nova školjčišča premaknili z mrtve točke? Pa so orade edine plenilke naših školjčišč? O vsem tem govorimo v tokratni oddaji.


27.05.2024

Akvarij Piran že 60 let okno pisanega morskega življenja

V podvodni svet severnega Jadrana se lahko podamo z ogledom piranskega akvarija, ki letos obeležuje 60 let delovanja. Vse od svojih začetkov je na isti lokaciji, nasproti Pomorskega muzeja, ob notranjem delu piranskega mandrača. V prenovljenih prostorih pritličja nekdanje zgradbe Pomorske in ribiške šole ga je ustanovilo takratno Društvo akvaristov slovenske obale. Akvarij je danes vpet v različne raziskovalne in izobraževalne projekte, v njem pa domuje okrog 140 različnih vrst organizmov. V oddaji nam ga podrobno predstavlja strokovna vodja Manja Rogelja. Med drugim nam je povedala, da je med oradami, meduzami, morskimi konjički in ježki v akvariju začasno tudi morska želva, ki jo bodo po nekajmesečnem okrevanju lahko kmalu vrnili v morje.


20.05.2024

Bodo ribiči še lovili v celotnem slovenskem morju, ki ga določa arbitraža?

Slovenski ribiči so razočarani in zaskrbljeni zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zavrnilo vseh 451 pritožb proti Hrvaški zaradi glob za ribolov v Piranskem zalivu. Skupna vsota kazni znaša 3,4 milijona evrov. Bojijo se, da bo Hrvaška začela izterjevati kazni, ki jih sami ne morejo plačati. Zato pričakujejo pomoč države. Če se državi ne dogovorita, poudarjajo, se bodo kazni nadaljevale. Zdaj bodo zato najprej razmislili, ali naj še odhajajo na ribolov v del morja, ki je Sloveniji pripadel po arbitražni razsodbi, a je Hrvaška ne priznava. Odločitev ESČP-ja ni razočarala le ribičev. Nad njo je ogorčena slovenska politika. Strokovnjaki mednarodnega prava pa izpostavljajo njena protislovja.


13.05.2024

Korlević: Človek je pritisnil na sprožilec podnebnih sprememb

Človek ni sam povzročil podnebne krize, je pa s svojim delovanjem pritisnil na sprožilec, ki je razmere poslabšal, pravi profesor Korado Korlević, vodja zvezdarne v Višnjanu in ustanovitelj višnjanske astronomske šole. Na podnebne spremembe, pojasnjuje, prav tako vplivajo vesoljsko vreme, oziroma, vpliv Sončeve aktivnosti na geomagnetno polje Zemlje, pa tudi nihanje in vrtenje Zemljine osi. Verjame, da je posledice podnebnih sprememb mogoče ublažiti tudi z geoinženiringom. Ob vsem opozarja, da je v času velikih družbenih sprememb nujno sodelovati, ne pa se pasivno prepustiti potrošniškemu načinu življenja. V novi zvezdarni v Tićanu, nedaleč od Višnjana, ga je obiskala Lea Širok. Rdeča nit pogovora so bile prav podnebne spremembe in spopadanje z njimi.


06.05.2024

Koprsko pristanišče vse bolj zeleno

Tudi koprsko pristanišče postaja vse bolj zeleno. Na strehah skladišč generalnih tovorov so nedavno dokončali gradnjo ene največjih sončnih elektrarn na industrijskih objektih v državi. Po načrtih Luke Koper bodo z vsemi naložbami v sončne elektrarne v prihodnjih šestih letih pristanišču zagotovili več kot četrtino vse električne energije. Poleg tega je v Koper aprila priplula prva tovorna ladja, ki jo poganja utekočinjen zemeljski plin francoskega ladjarja CMA CGM. O zelenih in podnebnih ukrepih koprskega pristanišča podrobneje govorimo v tokratni oddaji.


29.04.2024

Živa Cankar: Sredi oceana se zaveš, da si nič, le kapljica v morju

V tokratni oddaji boste spoznali pomorščakinjo Živo Cankar. Zdaj je že več let zaposlena na Upravi za pomorstvo v Kopru, pred tem pa je na krovu trgovskih čezoceank preplula, tako rekoč, vse oceane. Najprej se je vkrcala kot kadetinja, na koncu je bila prva častnica krova. Desna roka kapitana. Kot pravi, je bila prva pot najdaljša. Na isti ladji je ostala 12 mesecev in 12 dni, se spominja. Živi ostajajo tudi spomini na trenutke, ko se med plovbo zaveš, da si zgolj kapljica v morju.


22.04.2024

Ribištvo je bilo motor razvoja številnih gospodarskih dejavnosti Istre

Tartinijev trg v Piranu je bil predzadnji letošnji aprilski vikend živahno središče soli, solinarjev in zgodovine solinarstva. Razlog za to je bil namreč že 20. Solinarski praznik, na katerem so letos z ozaveščanjem o pomenu varovanja okolja in ekološki naravnananosti tradicionalnih dejavnosti, kakršno je tudi solinarstvo, obeležili še Dan Zemlje, 22. april. Solinarstvo pa je bilo v preteklosti povezano tudi z ribištvom, slednje pa še z mnogimi drugimi dejavnostmi. Tudi o tem govorimo v tokratni oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila dr. Nadjo Terčon iz Pomorskega muzeja. Predstavili bosta namreč ribiško zbirko, ki so je muzej prenovil ob svojem letošnjem 70. jubileju.


15.04.2024

Podmorniški konec tedna v Pivki

Podjetje Sirio bo še naprej redno merilo globino morskega dna na območju koprskega pristanišča, kjer pristajajo vse večje ladje. Zaradi varnosti plovbe mora družba Luka Koper meritve opraviti vsako leto. O tem govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo obiskali tudi Park vojaške zgodovine v Pivki. Tam je namreč potekal trinajsti Podmorniški vikend. Nekdanji podmorničarji so z obiskovalci delili spomine, ogledati pa si je bilo mogoče tudi notranjost našega doslej največjega policijskega čolna, P-111, ki so ga pred dvema letoma pripeljali v muzej in ga trenutno obnavljajo.


08.04.2024

Kakšna bo obalna promenada Koper-Izola po preobrazbi?

Kako so si arhitekti zamislili enotno ureditev obalne promenade med Koprom in Izolo, ki bi obenem ohranila njene naravne in kulturne danosti? Kaj so morali upoštevati pri načrtovanju? Kako preprečiti komercializacijo tega dela obale in ga ohraniti javnega? Kdaj bi koprska in izolska občina lahko dejansko začeli z urejanjem, za katerega računata tudi na državna sredstva? Odgovore smo poiskali v tokratni oddaji, v kateri podrobneje predstavljamo zmagovalno idejno zasnovo ljubljanskega Landstudia 015.


30.03.2024

Slovenski morski raziskovalci dejavni že od konca 19. stoletja

Raziskovanje morja je na globalni ravni dobilo pospešek v 19. stoletju z odpravo britanske vojne dvojambornice Challenger. Zametke slovenske ustanove za morske raziskave smo po drugi svetovni vojni dobili v Kopru. A so bili naši raziskovalci dejavni že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Sodelovali so na odpravah in na morski raziskovalni postaji v Trstu. Kdo so bili ti pionirji in kateri so mejniki raziskovanja morja pri nas? O tem pišeta dr. Alenka Malej in upokojeni profesor Jadran Faganeli v preglednem prispevku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ob predstavitvi prenovljenega Zbornika v Kopru, ki je pri Slovenski matici znova izšel po več kot 20-letnem premoru, je Lea Širok avtorja tudi povabila v oddajo.


23.03.2024

Morska oaza Piran, prva podvodna struktura za preučevanje možnosti trajnostne akvakulture

Tudi v našem morju začenjamo preučevati možnosti za razvoj bolj trajnostne marikulture. To bo omogočila Morska oaza Piran, prva tovrstna podvodna struktura, ki je na območju školjčišč in ribogojnice v Seči, ki je že postavljena na globini 12 metrov. Petnadstropna betonska struktura je namreč pionirski projekt uvajanja večtrofične akvakulture. Gre za bolj naraven način pridelovanja morske hrane od zdajšnjega monokulturnega ribogojstva, saj na enem mestu gojijo več vrst organizmov, od rib do školjk in rastlin. Kot poudarjajo v Zavodu Yousee, se njihovo delo zdaj šele začenja. Prvi organizmi bodo novo trdno bivališče na muljastem dnu po pričakovanjih naselili zelo hitro. Kateri bodo, in kakšen bo širši vpliv podvodne umetne strukture, bo pokazal čas. Pri prvem tovrstnem opazovanju v našem morju, ki bo lahko večplastno, bo sodelovala Morska biološka postaja NIB Piran. Oddajo je pripravila Lea Širok.


18.03.2024

Kiti in delfini imajo lastno kulturo

Danes so kiti in delfini, ki živijo v Jadranskem morju in Sredozemlju, zavarovani. Vendar smo jih še vse do 60. let prejšnjega stoletja sistematično iztrebljali. Za njihovo pobijanje sta nekdanja Jugoslavija in Italija izplačevali celo denarne nagrade, med drugim izpostavljajo avtorji nove obsežne pregledne študije z naslovom Kiti in delfini v Jadranu, ki je letos izšla v znanstveni reviji Acta Adriatica. Kakšne so posledice tega obdobja, ki je trajalo več kot sto let? Katerim novim grožnjam so izpostavljeni? Zakaj je danes njihovo stanje slabše kot pred desetletji? In zakaj znanstveniki ne dvomijo več, da moramo kite in delfine preučevati kot kulturne skupnosti? Odgovore boste slišali v današnji oddaji, v katero je Lea Širok povabila soavtorja študije dr. Tilna Genova, predavatelja na primorski univerzi in predsednika društva Morigenos.


11.03.2024

Varnost, trajnost, digitalizacija ostajajo prednostni cilji pomorstva

Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov ob slovenskem Dnevu pomorstva, obeležujemo ga 7. marca, ki jih podrobneje predstavlja Lea Širok.


04.03.2024

Franco Juri: Včasih imam občutek, da Pomorski muzej postaja slaba vest države in lokalnih oblasti

Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.


23.02.2024

Piran z obnovo terasastih vrtov do večje podnebne odpornosti

Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo istemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki najbolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.


17.02.2024

Veslaški podvig Ane Žigić čez Atlantik

Slovenka je v družbi treh deklet preveslala Atlantik. Ana Žigić, ki je po očetovi strani Slovenka, je tako prva naša državljanka, ki ji je uspela najtežja veslaška preizkušnja na svetu. Podobno pot je pred 12 leti opravil Marin Medak s še tremi sopotniki v 45 dneh, a dekleta so bila hitrejša, saj so potrebovala le 39 dni, 12 ur in 25 minut. O razburljivi avanturi, težkih pripravah in spogledovanju z Atlantikom je Ana spregovorila v tokratni oddaji. Urši Mravlje je povedala tudi, kaj je bilo najtežje in katera je bila njena prva misel, ko se je težka veslaška pot končala.


12.02.2024

Koper, vse do 20. stoletja otok, praznuje 1500 let

Koper je eno naših najstarejših mest. Letos praznuje 1500 let nastanka. Vse do dvajsetega stoletja je bil otok. Poseljen je bil že v predrimskem obdoju. Geostrateška obmorska lega v širšem prostoru severnega Jadrana, pomorska plovba in trgovina so ključi njegovega razvoja. Zaznamovale so ga številne menjave oblasti, obdobja gospodarskega in kulturnega razcveta ter usihanja. Menjaval je tudi imena: Aegida, Capris, Justinopolis, Caput Histrie, Capodistria ali Koper. Nekaj mejnikov razgibane zgodovine Kopra kot otoka, obmorskega mesta in pristanišča nam bo predstavil zgodovinar dr. Salvator Žitko. V oddajo Morje in mi ga je povabila Lea Širok.


03.02.2024

Portorož je zaspal, kako ga prebuditi?

Bi Portorož znova lahko postal središče zgolj petičnega turizma? Ta scenarij je malo verjeten. A tudi množični turizem ni prava pot, opozarjajo strokovnjaki. Dejstvo je, da je Portorož zaspal in nujno rabi nov razvojni trenutek. Kako pomemben je pri tem estetsko usklajen videz destinacije? Ali urejene kolesarske steze, plaže? Kaj pa ponudba gostincev, zdaj preplavljena s hitro hrano in turističnimi meniji. Kaj pogrešajo Portorožani? Kakšno strategijo načrtujejo pristojni? In katere so najbolj šibke točke turizma slovenske Istre na poti v trajnostno preobrazbo? Nekaj odgovorov je poiskala Lea Širok.


Stran 1 od 19
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov