Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Morje in mi

205 oddaj

205 oddaj


V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

Morje in mi

V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.


26.02.2021

Skrivnostni svet podzemnih mokrišč

Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame.

18 min 24 s

25.02.2021

Grenke solze morskih deklic

Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu.

15 min s

21.02.2021

Kakšna je tradicija poimenovanja ladij?

Ali mora imeti plovilo ime? Kakšna imena imajo tovorne ladje in jadrnicam?

13 min 19 s

08.02.2021

Pomorski prostorski plan: kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja

Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali.

15 min 29 s

03.02.2021

Harfa ob morju, uglašena na veter

Na koprski promenadi, ob izlivu reke Badaševice v morje, od lanskega novembra zbuja pozornost srebrno jadro. Če se dovolj približaš, ugotoviš, da ima tudi strune. Strune, ki zazvenijo, ko dovolj zapiha veter. Avtor prve vetrne harfe v Sloveniji je Primož Oberžan, filozof in glasbenik, ustanovitelj znamenite slovenske tolkalske zasedbe The Stroj. Svoj inštrument nam je podrobneje predstavil v oddaji. Med drugim boste slišali, kako vetrna harfa zveni v Kopru, pa tudi, zakaj bi bilo zanjo dobro poiskati ustreznejši prostor.

14 min 40 s

25.01.2021

Robert Turk: Ne bom tiho!

Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ukrepanje proti podnebni krizi je danes stvar nuje. Na tehtnici je vprašanje: biti, ne biti, poudarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki smo ga povabili v današnjo oddajo Morje in mi. Po več kot treh desetletjih dejavnega zagovorništva varovanja morja, priobalnega prostora in narave nasploh, se bo namreč v prihodnjih dneh upokojil. Enega naših najvidnejših in zavzetih okoljevarstvenikov ter strokovnjaka za zavarovana območja smo med drugim vprašali, katere korake smo v samostojni Sloveniji naredili pri varovanju morja. Pa tudi, kateri so posegi, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. S posredovanjem preko Zavoda pa so uspeli preprečiti, da bi številne "nenavadne" zamisli uresničile. Ena takšnih je bila, da bi glavno obalno prometnico speljali kar po morju, se spominja Turk.

17 min 32 s

18.01.2021

Kamena korala uspeva v laboratoriju Morske biološke postaje Piran NIB

Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji.

15 min 16 s

10.01.2021

Bi v morju plavali pozimi?

V oddaji Morje in mi bomo govorili o plavanju v morju pozimi ter pravljici z naravovarstvneim sporočilom, kjer so glavni junaki deček Oti in morske živali.

17 min 42 s

03.01.2021

Otroci morja

Ribiči, ki potrpežljivo čakajo na ulov, so nekakšen zaščitni znak obmorskih mest. To so ljubiteljski ribiči, ki jih srečujemo na vseh pomolih. Tudi v Kopru. Včasih gredo domov praznih rok, včasih z ulovom za kosilo, ali dve. Z ljubiteljskim ribolovom pa se ne ukvarjajo le odrasli. Med ribiči je veliko tudi mladih navdušencev. Nekateri v tokratni oddaji razkrivajo svoje ribolovne veščine. Nekaj njihovih sovrstnikov in sovrstnic pa smo povabili, da nam povedo, kaj zanje predstavlja morje.

19 min 29 s

28.12.2020

Trajnostni ribolov skozi oči ribičev

Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.

17 min 32 s

23.12.2020

Jernejev kanal: prostor številnih interesov in konfliktov

Teksas, ekološka sramota, pokopališče bark so le nekateri opisi Jernejevega kanala, na katere sta pri svojem raziskovanju tega obalnega prostora številnih interesov in konfliktov, naleteli antropologinja dr. Alenka Janko Spreizer in geografinja dr. Nataša Kolega. Na osnovi opazovanj, dolgoletnih sprehodov in srečevanj z ljudmi, pa tudi kartografskega materiala, sta pred kratkim v reviji Open Geosciences izdali izvirni znanstveni članek z naslovom Kanal svetega Jerneja v Seči: družbena konstrukcija morske krajine. Dr. janko Spreizer in dr. Kolega sta nam v tokratni oddaji povedali, kako so razmere v Jernejevem kanalu videti skozi izostren pogled antropologinje in geografinje.

20 min 18 s

08.12.2020

Prvi laboratorij za covid test na potniški ladji

Potovanja z velikimi potniškimi ladjami, eno najbolj rastočih turističnih panog v zadnjih letih, je letos zaustavila pandemija korornavirusa. Za novo oživitev panoge pa bo ključna zdravstvena varnost potnikov, na kar se ladjarji tudi pospešeno pripravljajo. Viking Cruises, denimo, je na ladji Viking Star, ki obiskuje tudi Koper, vzpostavil prvi laboratorij za testiranje na koronavirus za vse potnike in posadko. Poseben varnostni protokol je uvedel italijanski ladjar Costa Crociere, ki od septembra že organizira krajša potovanja zgolj za italijanske državljane. Nekateri ladjarji računajo, da bodo daljša morska popotovanja spet mogoča čez dve leti, a je danes v resnici nemogoče z gotovostjo napovedati, ali bo tudi res tako.

13 min 24 s

24.11.2020

Od Škocjanskega zatoka do izliva Soče: narava v vsem svojem sijaju

Tokrat smo se odpravili v dva obmorska naravna rezervata. Prvi je v bližini Tržiča v sosednji Furlaniji Julijski krajini, in se razprostira ob izlivu reke Soče v Jadransko morje. Drugi je Škocjanski zatok pri Kopru. Rezervata povezujejo tako obmorskost, kot čredi kamarških konj in dejstvo, da sta zatočišče številnih ptic na njihovih selitvenih poteh. Obenem pa je prav Naravni rezervat Izliv reke Soče spodbudil nastanek Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Delovanje slednjega preko kohezijskih sredstev omogoča tudi Evropska unija.

14 min 13 s

15.11.2020

Urejanje obmorskega prostora: nujen je miselni preskok

Tuši, dostopi do morja, platoji za sončenje, avtomati za pijačo, sanitarije. Vse to sta izolska in koprska občina že umestili na obalno cesto, ki so jo za motorni promet zaprli spomladi 2017. Koprska stran je tudi že osvetljena, izolska bo v prihodnjih dneh. Izgradnja infrastrukture je skoraj zaključena, vprašanje pa je, kaj bo z drevoredom pinij, ki so jim pri gradnji močno spodrezali korenine. Poleg vsega je to še eden od nepotrebnih posegov vzdolž obale, izpostavljajo v Zavodu za varstvo narave. Da jih ne bi bilo več, pa bo najprej potrebno preseči prepričanje, da so posegi v prostor edino gonilo razvoja, izpostavlja naša sogovornica, krajinska arhitektka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave.

16 min 20 s

09.11.2020

Galeb Pie in Pina Mlakarja na prenovo v Tržič

Poleg plesa je bilo morje velika ljubezen legendarnega baletnega in koreografskega para Pie in Pina Mlakarja. S svojim Galebom sta skoraj 60 let preživljala dopuste na Jadranu. Leta 1994 sta jadrnico, eno od treh takšnih v Evropi, podarila Pomorskemu muzeju Piran. Zato, da bi Galeb jadral tudi potem, ko se sama nista več odpravljala na morska potovanja. Mesto je dobil v piranskem mandraču pred muzejem, kjer je privezan tudi danes. Po desetih letih, ko je začel že vidno propadati, pa je muzej vendarle našel denar za celovito obnovo te pomembne pomorske in kulturne dediščine. Pri tem računa tudi na pomoč ministrtsva za kulturo. Še ta mesec nameravajo jadrnico odpeljati v Tržič, v specializirano ladjedelnico Alto Adriatico. Kakšno bo novo morsko življenje Galeba, kar sta si Mlakarja tudi želela ob njegovi predaji muzeju, nam je v oddaji povedal direktor muzeja Franco Juri.

15 min 8 s

04.11.2020

Kuhinjski kompostnik iz odpadnih ribiških mrež

Ribiške mreže so lahko tudi koristen odpadek. Na inovativen način so jih začeli uporabljati denimo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Prvi pri nas so namreč oblikovali kuhinjski kompostnik izdelan iz recikliranih ribiških mrež. Poleg tega del denarja od prodaje kompostnika spet namenjajo za čiščenje oceanov. Zato so se povezali z neprofitno organizacijo Ocean Voyages Institute, ki je iz Tihega oceana zgolj letos odstranila rekordnih 170 ton prosto plavajočih ribiških mrež. Več o inovativnem kuhinjskem kompostniku, s katerim spodbujajo čiščenje oceanov, a tudi trajnostno odlaganje bioloških odpadkov v urbanih gospodinjstvih, nam je v oddaji povedal direktor podjetja Plastika Skaza Bart Stegeman. Fotografija:Spletna stran podjetja Plastika Skaza

11 min 39 s

24.10.2020

Jesen radodarna tudi za ribiče

Jesen je tudi za ribiče bolj radodarna od drugih letnih časov. Dejavni pa so bili tudi poleti. Na morju so na inventiven način ozaveščali morjeplovce o težavah zaradi plastičnih odpadkov. Zelo dober odziv je doživela ribiška gastronomska prikolica Folpo koprske družbe Gromar. Ne le to. Dijaki srednje pomorske šole so z ribiči na morju že začeli spoznavati osnove navtičnega poklica, a je delavnice prekinila epidemija. Obenem že snujejo nove načrte. Med ostalim bi spet oživili ribiško zadrugo. V skupnosti in povezovanju je moč, poudarja koprski ribič Matjaž Radin, ki se v zadnjih letih tudi zelo dejavno zavzema in izpostavlja za ohranjanje ribištva ter ustvarjanje boljših pogojev za vse ribiče. Tudi zato smo ga povabili v tokratno oddajo. Foto: Radio Koper/Lea Širok - Ribič Matjaž Radin (desno) kolegu pomaga plesti mrežo.

15 min 25 s

24.10.2020

Razgibana, biotsko pestra Slovenska Istra popisana v monografiji

Morski izviri z vonjem po žveplu pri Izoli, stik med kopnim in morjem, naravni spomenik Dragonja, orel kačar, ostanki jamskega leva iz ledene dobe, in babice, ki si ribji dom uredijo v rovih morskih datljev. Vse to je le drobec biotsko pestrega in geografsko razgibanega območja med Slavnikom in morjem, ki ga je več kot 50 znanstvenikov podrobno popisalo v monografiji Slovenska Istra I. v založbi Slovenske matice. Tri avtorje, hidrologa dr. Mihaela Brenčiča, morskega biologa dr. Lovrenca Lipeja ter mag. bioloških ved Roberta Turka smo v oddajo povabili ob nedavni predstavitvi obsežnega dela v Škocjanskem zatoku.

16 min 54 s

13.10.2020

Morski koš za plastične odpadke

V tokratni oddaji smo najprej odpluli v Trst. Ogledali smo si ekološko razstavo, namenjeno današnji dobi vseprisotne plastike v oceanih. Odprli so jo ob letošnji tradicionalni jadralski regati Barcolana, ki je bila sicer v svoji več kot petdeset letni zgodovini prvič odpovedana. Odpihnil pa je ni novi koronavirus, temveč premočna burja. Preverili smo tudi, kako se v Trstu plastičnih odpadkov lotevajo na inovativen način, s tako imenovanimi morskimi koši. Na srednji pomorski šoli v Portorožu pa smo si med drugim ogledali novo sodobno opremljeno učilnico ladijskega zdravstva. Gre za pomembno pridobitev, poudarjajo na pomorski šoli. Več o vsem pa izveste v oddaji. Foto: Razstava o morju plastike v Trstu (arhiv avtorice razstave Elisabette Milan)

16 min 46 s

09.10.2020

Tovor iz pristanišča leta 2026 že po drugem tiru?

V Ljubljani in v Kopru se je v zadnjem obdobju zvrstilo več pogovorov o pomenu logistike in nujnosti drugega tira. Po morju namreč v naše edino pristanišče pride večina tovora, ki nato po železnici najhitreje in najbolj varno odpotuje naprej. In obratno. Blago z vlaki pripeljejo do Kopra, od tam pa na ladjah do končnega naročnika. Vsi, ki sodelujejo v logistični verigi, si želijo, da bi bil drugi tir med Koprom in Divačo v uporabi leta 2026. Nekaj mnenj, ki so jih ključni sogovorniki izpostavili na omenjenih dogodkih, smo zbrali v tokratni oddaji.

13 min 6 s

Stran 1 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov