Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani in dehidracija

25.02.2016

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji Možgani na dlani na Prvem! Pojasnjujeta: doc. dr. Blaž Koritnik (Nevrološka klinika UKC) in dr. Matthew J. Kempton (King's College, London). Raziskuje: Lea Ogrin.

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji!

80 odstotkov naših možganov sestavlja voda. Voda je ključnega pomena za pravilno delovanje naših možganov. Kaj to pomeni, smo vprašali prof. dr. Matthewa Kemptona:

“Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker naše možganske celice potrebujejo vodo, da lahko pravilno delujejo. In ko nimamo dovolj vode v našem telesu, se voda pravzaprav izloča iz možganskih celic in to povzroča motnje v njihovem delovanju”.

Neko splošno vodilo pravi, da naj bi zdrav človek popil 2 litra vode dnevno. A raziskovalci pravzaprav niso prepiričani, če je to za zdravega človeka pravi podatek, nam je povedal docent doktor Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC.

“Zdi se, da mogoče pri človeku, ki opravlja pretežno sedeče delo, ki je zdrav, ki živi v zmernem klimatskem pasu, da je to celo prevelika številka, da potrebujemo za normalno ravnovesje celo manj oziroma, da ta dva litra vsaj pomenita, da je to voda, ki jo v telo vnesemo v obliki pijače in hkrati voda kot sestavni del hrane”.

“Vodo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo”

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. Kaj pa se zgodi z možgani, kadar ne dobijo zadostne količine vode, je raziskovala tudi skupina nevroznanstvenikov z Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v London. Opozarjajo, da se naši možgani, kadar ne pijemo dovolj, fizično skrčijo, kar vpliva na naše kognitivne sposobnosti, kot so spomin, razumevanje in načrtovanje. Možgani se sicer krčijo tudi s staranjem. In raziskave so pokazale, da se v uri in pol intenzivne vadbe, možgani lahko skrčijo približno toliko, kot se skrčijo v 14 – mesečnem procesu staranja. Več boste izvedeli. če prisluhnete oddaji,  v nadaljevanju pa objavljamo zapis celotnega intervjuju s prof. dr. Matthewjem Kemptonom, nevroznanstvenikom z  Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v Londonu:

Kakšne raziskave so bile narejene na področju vpliva dehidracije na možgane?

Nekaj raziskav je pokazalo, da se ob močni dehidraciji kognitivne funkcije poslabšajo. Manj pa je bilo opravljenih raziskav, ki bi z uporabo tehnike slikanja z magnetno resonanco opazovale možgansko strukturo. To smo želeli storiti mi. Z novimi tehnikami slikanja MR smo lahko preverili, ali se ob izgubi vode spremenita struktura možganov in njihovo delovanje. Raziskavo smo izvedli na najstnikih, katerih možgane smo slikali pred vadbo in po njej. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta morali uro in pol poganjati sobno kolo. V prvi so bili dobro hidrirani in lahkotno športno oblečeni, udeleženci druge skupine pa so morali goniti kolo oviti v plastiko, da bi se čim bolj spotili. Pravzaprav so se potili tako močno, da so izgubili kilogram svoje teže v znoju. Ugotovili smo, da so se njihovi možgani rahlo skrčili.

Uporabili smo tudi tehniko, ki se imenuje funkcionalna magnetna resonanca. Pri njej pogledamo moč krvnega pretoka v možganih. Ugotovili smo, da se je tudi ta spremenila. Po vadbi sta morali obe skupini reševati naloge, ki zahtevajo načrtovanje. Čeprav sta opravili nalogo s podobnim uspehom, so dehidrirani možgani med opravljanjem kognitivnih funkcij doživeli veliko večji napor – to je pokazal povečani pretok krvi v njihovih možganih. Tako smo sklepali, da so dehidrirani možgani pri enakih nalogah veliko bolj obremenjeni.
To je enako kot pri avtomobilu. Če bo avto moral delati pri višjih obratih, bo porabil več goriva, to pa pomeni, da v dirki ne bo prav dolgo zdržal. Če ste na primer v službi in morate opraviti veliko nalog, jih boste dehidrirani morda opravili na enaki ravni kot vaši kolegi, vendar pa te visoke ravni opravilnosti ne boste mogli dolgo vzdrževati – preprosto zato, ker dehidrirani možgani ne morejo biti dolgo dejavni, ne da bi postali zelo utrujeni.

Ugotovili ste, da so se možgani v uri in pol intenzivne vadbe skrčili za približno toliko, kot se skrčijo v 14-mesečnem procesu staranja. Kaj to pomeni?

Ko se staramo, se naši možgani vztrajno po malem krčijo. Jaz sem trenutno star 38 let, prostornina mojih možganov je zdaj še dobra, čez 10 let pa bo že malo manjša. S to primerjavo smo hoteli pokazati, za koliko se možgani skrčijo zaradi dehidracije. Razlogi za to krčenje pa so precej različni. Poudarjam, da ne pravimo, da se možgani zaradi dehidracije postarajo, temveč da je krčenje enako krčenju, ki se zgodi v obdobju 14-ih mesecev. Rezultati podobne raziskave, ki smo jo izvedli med odraslimi, so bili podobni rezultatom tiste, ki je bila opravljena med najstniki. Dehidracija torej vpliva na vse enako, ne glede na starost. Dokler pa se po vadbi rehidrirate, bo z vami vse v najlepšem redu.

Pravijo: Voda je vir življenja. Lahko potem rečemo, da je tudi vir kognicije?

Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker jo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo. In ko v telesu nimamo dovolj vode, se pravzaprav izloča iz možganskih celic, to pa povzroča motnje v njihovem delovanju. Zagotovo potrebujemo vodo za pravilno delovanje svojih možganov.
Zelo zanimiva se mi zdi tudi povezava med dehidracijo in fizičnimi boleznimi. Nekatere raziskave, ki preučujejo demenco, so pokazale, da se zaradi nje možgani skrčijo. Menim, da bi bilo pri teh raziskavah treba upoštevati tudi učinke dehidracije. Prepričan sem, da demenca povzroča krčenje možganov, ampak starejši ljudje z demenco pogosto ne pijejo dovolj vode in tudi to lahko vpliva na krčenje možganov. Zato menim, da moramo pri dementnih bolnikih vedno poskrbeti, da dovolj pijejo.


Možgani na dlani

471 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani in dehidracija

25.02.2016

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji Možgani na dlani na Prvem! Pojasnjujeta: doc. dr. Blaž Koritnik (Nevrološka klinika UKC) in dr. Matthew J. Kempton (King's College, London). Raziskuje: Lea Ogrin.

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji!

80 odstotkov naših možganov sestavlja voda. Voda je ključnega pomena za pravilno delovanje naših možganov. Kaj to pomeni, smo vprašali prof. dr. Matthewa Kemptona:

“Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker naše možganske celice potrebujejo vodo, da lahko pravilno delujejo. In ko nimamo dovolj vode v našem telesu, se voda pravzaprav izloča iz možganskih celic in to povzroča motnje v njihovem delovanju”.

Neko splošno vodilo pravi, da naj bi zdrav človek popil 2 litra vode dnevno. A raziskovalci pravzaprav niso prepiričani, če je to za zdravega človeka pravi podatek, nam je povedal docent doktor Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC.

“Zdi se, da mogoče pri človeku, ki opravlja pretežno sedeče delo, ki je zdrav, ki živi v zmernem klimatskem pasu, da je to celo prevelika številka, da potrebujemo za normalno ravnovesje celo manj oziroma, da ta dva litra vsaj pomenita, da je to voda, ki jo v telo vnesemo v obliki pijače in hkrati voda kot sestavni del hrane”.

“Vodo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo”

Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. Kaj pa se zgodi z možgani, kadar ne dobijo zadostne količine vode, je raziskovala tudi skupina nevroznanstvenikov z Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v London. Opozarjajo, da se naši možgani, kadar ne pijemo dovolj, fizično skrčijo, kar vpliva na naše kognitivne sposobnosti, kot so spomin, razumevanje in načrtovanje. Možgani se sicer krčijo tudi s staranjem. In raziskave so pokazale, da se v uri in pol intenzivne vadbe, možgani lahko skrčijo približno toliko, kot se skrčijo v 14 – mesečnem procesu staranja. Več boste izvedeli. če prisluhnete oddaji,  v nadaljevanju pa objavljamo zapis celotnega intervjuju s prof. dr. Matthewjem Kemptonom, nevroznanstvenikom z  Inštituta za psihiatrijo in psihologijo nevroznanosti na King’s college-u v Londonu:

Kakšne raziskave so bile narejene na področju vpliva dehidracije na možgane?

Nekaj raziskav je pokazalo, da se ob močni dehidraciji kognitivne funkcije poslabšajo. Manj pa je bilo opravljenih raziskav, ki bi z uporabo tehnike slikanja z magnetno resonanco opazovale možgansko strukturo. To smo želeli storiti mi. Z novimi tehnikami slikanja MR smo lahko preverili, ali se ob izgubi vode spremenita struktura možganov in njihovo delovanje. Raziskavo smo izvedli na najstnikih, katerih možgane smo slikali pred vadbo in po njej. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta morali uro in pol poganjati sobno kolo. V prvi so bili dobro hidrirani in lahkotno športno oblečeni, udeleženci druge skupine pa so morali goniti kolo oviti v plastiko, da bi se čim bolj spotili. Pravzaprav so se potili tako močno, da so izgubili kilogram svoje teže v znoju. Ugotovili smo, da so se njihovi možgani rahlo skrčili.

Uporabili smo tudi tehniko, ki se imenuje funkcionalna magnetna resonanca. Pri njej pogledamo moč krvnega pretoka v možganih. Ugotovili smo, da se je tudi ta spremenila. Po vadbi sta morali obe skupini reševati naloge, ki zahtevajo načrtovanje. Čeprav sta opravili nalogo s podobnim uspehom, so dehidrirani možgani med opravljanjem kognitivnih funkcij doživeli veliko večji napor – to je pokazal povečani pretok krvi v njihovih možganih. Tako smo sklepali, da so dehidrirani možgani pri enakih nalogah veliko bolj obremenjeni.
To je enako kot pri avtomobilu. Če bo avto moral delati pri višjih obratih, bo porabil več goriva, to pa pomeni, da v dirki ne bo prav dolgo zdržal. Če ste na primer v službi in morate opraviti veliko nalog, jih boste dehidrirani morda opravili na enaki ravni kot vaši kolegi, vendar pa te visoke ravni opravilnosti ne boste mogli dolgo vzdrževati – preprosto zato, ker dehidrirani možgani ne morejo biti dolgo dejavni, ne da bi postali zelo utrujeni.

Ugotovili ste, da so se možgani v uri in pol intenzivne vadbe skrčili za približno toliko, kot se skrčijo v 14-mesečnem procesu staranja. Kaj to pomeni?

Ko se staramo, se naši možgani vztrajno po malem krčijo. Jaz sem trenutno star 38 let, prostornina mojih možganov je zdaj še dobra, čez 10 let pa bo že malo manjša. S to primerjavo smo hoteli pokazati, za koliko se možgani skrčijo zaradi dehidracije. Razlogi za to krčenje pa so precej različni. Poudarjam, da ne pravimo, da se možgani zaradi dehidracije postarajo, temveč da je krčenje enako krčenju, ki se zgodi v obdobju 14-ih mesecev. Rezultati podobne raziskave, ki smo jo izvedli med odraslimi, so bili podobni rezultatom tiste, ki je bila opravljena med najstniki. Dehidracija torej vpliva na vse enako, ne glede na starost. Dokler pa se po vadbi rehidrirate, bo z vami vse v najlepšem redu.

Pravijo: Voda je vir življenja. Lahko potem rečemo, da je tudi vir kognicije?

Voda je zagotovo zelo pomembna za kognicijo, ker jo naše možganske celice potrebujejo, da lahko pravilno delujejo. In ko v telesu nimamo dovolj vode, se pravzaprav izloča iz možganskih celic, to pa povzroča motnje v njihovem delovanju. Zagotovo potrebujemo vodo za pravilno delovanje svojih možganov.
Zelo zanimiva se mi zdi tudi povezava med dehidracijo in fizičnimi boleznimi. Nekatere raziskave, ki preučujejo demenco, so pokazale, da se zaradi nje možgani skrčijo. Menim, da bi bilo pri teh raziskavah treba upoštevati tudi učinke dehidracije. Prepričan sem, da demenca povzroča krčenje možganov, ampak starejši ljudje z demenco pogosto ne pijejo dovolj vode in tudi to lahko vpliva na krčenje možganov. Zato menim, da moramo pri dementnih bolnikih vedno poskrbeti, da dovolj pijejo.


20.06.2024

"Čas je možgani. Pri ALS pa sploh."

21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.


13.06.2024

Prof. dr. Dick Swaab: Od možganske banke do "nevronapredka" Kitajske

Prof. dr. Dick Swaab je zagotovo eden od najbolj znanih nizozemskih nevroznanstvenikov, ki deluje po vsem svetu, uveljavil pa se je predvsem z raziskavami možganske anatomije in fiziologije in v osemdesetih ustanovil tako imenovano možgansko banko. O vsem tem in tudi odgovoru na vprašanje, ali smo res naši možgani – v nadaljevanju! Pripravlja: Mojca Delač.


06.06.2024

Kako slepi sanjajo?

V tednu slepih in slabovidnih smo se poglobili v njihov sanjski svet s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom. Možgani na dlani so v živo na sporedu vsak četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.


30.05.2024

Mara Popović, 3. del: "Za vikend sem komaj čakala mojo nevropatologijo"

Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.


23.05.2024

»Možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo« (2.del)

Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.


16.05.2024

Mara Popović, nevropatologinja: "Jaz jih ne čutim na dlani, ampak v srcu" (1. del)

Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.


09.05.2024

Ko se vmešajo beljakovinski kužni delci: Creutzfeld Jakobova bolezen

Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.


02.05.2024

(ZNOVA) Ljudje, ki si zapomnijo vse

V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.


25.04.2024

Prof. Eling de Bruin: "Možgani niso statični"

Prof. Dr. Eling de Bruin ima za sabo zanimivo raziskovalno pot. Najprej se je izšolal za fizioterapevta in se nato, ko je že opravljal to delo, odločil, da ga lokomotorni sistem tako zanima, da si želi nadaljnjega študija na tem področju. Pot ga je zato vodila do raziskovanja človeškega gibanja in Švice, kjer je na tem področju razvil akademsko kariero, deluje namreč na sloviti univerzi ETH v Zürichu in na Institutu Karolinska na Švedskem. Raziskovalno se zlasti ukvarja s preprečevanjem padcev pri starejših, telesni strukturi in razvoju telesnih senzorjev. Pripravlja: Mojca Delač.


18.04.2024

Z Vesno van Midden: Obeti elektrostimulacije vagusa (potepuškega živca) pri Parkinsonovi bolezni

Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač


11.04.2024

"Zakaj tuji jezik hitreje razumemo kot spregovorimo?"

Kako ste kaj s tujimi jeziki? Danes jih bomo primešali v zakladnico znanja o njih in možganih, kajti pred časom nam je pisala poslušalka Manca, ki jo zanima: " V čem tiči razlog, da je naše bralno razumevanje tujega jezika veliko večje od zmožnosti govorjenja - ne nujno, vendar pa se to rado zgodi?" Zavihamo nevrone in na iskanje odgovorov. Za to pa zavijamo v Leipzig, na inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, kjer deluje dr. Alfred Anwander, ki pravi, da so jeziki nekaj najčudovitejšega, kar zmorejo naši možgani. Pripravila: Mojca Delač.


11.04.2024

Matej Perovnik o raziskavi presnovnih omrežij in Alzheimerjeve bolezni

Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.


28.03.2024

ŠČEGETANJA Pisano na kožo

Kakšen zanimiv mesec je za nami! Teden možganov je letos postregel s temo možganov in spolnosti in štirim marčnim epizodam, ki smo jim nadeli ime Ščegetanja, smo se tradicionalno pridružili tudi v Možganih na dlani. To je vselej priložnost za povezovanje v ustvarjalna omrežja in to se mi, ker o omrežjih govorimo, zdi še posebno lepo. Tokrat pa nas bo pobožala naša koža. No, pravzaprav – mi bomo pobožali njo! Oddajo pripravlja Mojca Delač.


21.03.2024

Koliko že vemo o možganih in spolni želji?

V tretji epizodi marčevske serije Ščegetanja raziskujemo, kaj se dogaja v naših možganih, ko se pojavi spolna želja. Ker pa je to kompleksen koncept, ki ga seveda ne moremo stlačiti v predalčke, skušamo nanj pogledati z več vidikov. Zanimalo nas je tudi, kako občutek poželenja opišejo obiskovalci letošnjega Tedna možganov. Vabljeni k poslušanju!


14.03.2024

Pornografija, možgani in zasvojenost

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.


14.03.2024

ŠČEGETANJA Možgani in zasvojenost s pornografijo

Pomen možganov in spolnosti so prepoznali v Tednu možganov, ki se te dni odvija pod sloganom »Greva na samo«. No, mi pa nikakor ne bomo sami, se pa bomo pogovarjali o pomembnih temah, s katerimi se bržkone res prvič srečamo v intimi. V posebni skupni epizodi Možganov na dlani in Frekvence X Luka Hvalc in Mojca Delač raziskujeta (mlade) možgane in zasvojenost s pornografijo.


07.03.2024

ŠČEGETANJA: Ali sildenafil (Viagra) res vpliva na manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni?

Marec je vsekakor najbolj možganski mesec, če sklepamo po tem, da se marsikje po svetu odvija Teden možganov, seveda tudi pri nas. In tudi letos smo v Možganih na dlani zraven! V prvi epizodi serije se nam pridruži prof. dr. Mojca Kržan, ki bo s farmakološkega vidika pokomentirala nedavno objavljene izsledke raziskave o povezavi med zdravilom za erektilno disfunkcijo in tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pripravlja: Mojca Delač.


28.02.2024

Dr. Tadej Debevec: Plezanje in hipoksija - telo naredi vse, da omogoči dotok kisika v možgane

V Možgani na dlani znova dobrodošli v plezalni steni. še zadnja, tretja epizoda mini serije o plezanju je pred nami. V prvi smo se z Mino Markovič in prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjali o duševnem zdravju in psiholoških vidikih plezanja, v drugi sta Ahac Istenič in prof. dr. Uroš Marušič pod drobnogled vzela kineziologijo plezanja in nevrobiologijo tega gibanja.Tokrat pa gremo iz dvoran in sten nižjih nadmorskih višin precej višje, tja, kjer je oskrbe s kisikom manj, kot so jo naši možgani sicer vajeni. Dr. Tadej Debevec je raziskovalec, športnik, profesor športne vzgoje, gorski vodnik, inštruktor alpinizma, gorski reševalec, pa še kaj in dela zelo zanimive raziskave. Vabljeni, da se nama pridružite v Možganih na dlani! Pripravlja: Mojca Delač.


22.02.2024

Plezanje: cela kopica dražljajev za naše možgane, dobrodošla tudi v starosti

V tokratni epizodi Možganov na dlani spet potujemo v plezalno steno. Ste tudi vi kot otroci veliko plezali naokoli, recimo po drevesih, pohištvu in podobno? Prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave v Kopru pravi, da se ta kompleksni elementarni gibalni vzorec ne pojavlja in spodbuja več tako pogosto, kot včasih, za naše možgane in telo pa je pomemben. Tudi, če želimo nabrati nekaj pomembne "rezerve" za starost. Vse bolj poglobljen pogled razvoj nevroznanosti ponuja tudi v področje rehabilitacije (športnih) plezalcev, s katero se ukvarja kineziolog Ahac Istenič. Oba sta bila gosta Mojce Delač.


15.02.2024

Plezanje - "razčlembe zgodb in oprijemkov" za možgane

"Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana smo pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverili, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije. Pripravlja Mojca Delač.


Stran 1 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov