Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani in zehanje

28.06.2018

O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.

Čeprav zehanje pogosto povezujemo z dolgčasom, pa je raziskovanje tega refleksa vse prej kot dolgočasno

O tem refleksu kroži veliko mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.

Vprašanje Zakaj zehamo? je preprostejše kot odgovor nanj

S preučevanjem nevroloških motenj, filozofskimi debatami in tako naprej so se skozi leta izoblikovale hipoteze o zehanju. Prof. Thompson se je z njim začel ukvarjati ob delu s pacienti, ki okrevajo po možganski kapi. Določena oblika kapi ima namreč za posledico tudi zehanje in neprostovoljno premikanje roke, ki je sicer bila paralizirana.

Veljalo je, da zehamo, ker smo utrujeni, ali pa da zjutraj zazehamo, ko se pretegnemo, ker potrebujemo več kisika. To drži do določene mere. Res moramo povečati količino kisika v našem krvnem obtoku, da se bolj prebudimo. Poleg vsega tega pa je zehanje prisotno tudi pri različnih nevroloških motnjah, recimo pri multipli sklerozi, pri kateri so ljudje zelo utrujeni in izčrpani.

Kortizol, zehanje in temperatura

Zehanje vpliva na kemijske procese v našem telesu, na temperaturo možganov in telesa, pa seveda tudi na hormone v krvi. Pri tem se prof. Thompson z ekipo zlasti posveča kortizolu.

Pri tem smo preučevali ljudi z multiplo sklerozo, saj hitro postanejo utrujeni. Ugotovili smo, da takrat temperatura njihovih možganov naraste. To nas je zanimalo in smo začeli raziskovati – torej povezavo med zehanjem, utrujenostjo in naraščajočo temperaturo možganov. Ugotovili smo, da obstaja povezava s kortizolom, ki se je izločal ob višanju temperature, da bi reguliral to segrevanje.

Tudi evolucijsko je zehanje nekaj uporabnega 

Z njim sporočamo skupini, da jo razumemo, da smo del nje.

Točno tako! In vemo, da tudi cela vrsta živali zeha. Je tudi nalezljivo. Od plazilcev do sesalcev. Prebral sem celo neko znanstveno poročilo, da naj bi zehale ribe! Tu pa je seveda precej težko preveriti, ali gre za zehanje ali le za dodaten zajem kisika.

 


Možgani na dlani

462 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani in zehanje

28.06.2018

O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.

Čeprav zehanje pogosto povezujemo z dolgčasom, pa je raziskovanje tega refleksa vse prej kot dolgočasno

O tem refleksu kroži veliko mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.

Vprašanje Zakaj zehamo? je preprostejše kot odgovor nanj

S preučevanjem nevroloških motenj, filozofskimi debatami in tako naprej so se skozi leta izoblikovale hipoteze o zehanju. Prof. Thompson se je z njim začel ukvarjati ob delu s pacienti, ki okrevajo po možganski kapi. Določena oblika kapi ima namreč za posledico tudi zehanje in neprostovoljno premikanje roke, ki je sicer bila paralizirana.

Veljalo je, da zehamo, ker smo utrujeni, ali pa da zjutraj zazehamo, ko se pretegnemo, ker potrebujemo več kisika. To drži do določene mere. Res moramo povečati količino kisika v našem krvnem obtoku, da se bolj prebudimo. Poleg vsega tega pa je zehanje prisotno tudi pri različnih nevroloških motnjah, recimo pri multipli sklerozi, pri kateri so ljudje zelo utrujeni in izčrpani.

Kortizol, zehanje in temperatura

Zehanje vpliva na kemijske procese v našem telesu, na temperaturo možganov in telesa, pa seveda tudi na hormone v krvi. Pri tem se prof. Thompson z ekipo zlasti posveča kortizolu.

Pri tem smo preučevali ljudi z multiplo sklerozo, saj hitro postanejo utrujeni. Ugotovili smo, da takrat temperatura njihovih možganov naraste. To nas je zanimalo in smo začeli raziskovati – torej povezavo med zehanjem, utrujenostjo in naraščajočo temperaturo možganov. Ugotovili smo, da obstaja povezava s kortizolom, ki se je izločal ob višanju temperature, da bi reguliral to segrevanje.

Tudi evolucijsko je zehanje nekaj uporabnega 

Z njim sporočamo skupini, da jo razumemo, da smo del nje.

Točno tako! In vemo, da tudi cela vrsta živali zeha. Je tudi nalezljivo. Od plazilcev do sesalcev. Prebral sem celo neko znanstveno poročilo, da naj bi zehale ribe! Tu pa je seveda precej težko preveriti, ali gre za zehanje ali le za dodaten zajem kisika.

 


18.04.2024

Z Vesno van Midden: Obeti elektrostimulacije vagusa (potepuškega živca) pri Parkinsonovi bolezni

Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač


11.04.2024

"Zakaj tuji jezik hitreje razumemo kot spregovorimo?"

Kako ste kaj s tujimi jeziki? Danes jih bomo primešali v zakladnico znanja o njih in možganih, kajti pred časom nam je pisala poslušalka Manca, ki jo zanima: " V čem tiči razlog, da je naše bralno razumevanje tujega jezika veliko večje od zmožnosti govorjenja - ne nujno, vendar pa se to rado zgodi?" Zavihamo nevrone in na iskanje odgovorov. Za to pa zavijamo v Leipzig, na inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, kjer deluje dr. Alfred Anwander, ki pravi, da so jeziki nekaj najčudovitejšega, kar zmorejo naši možgani. Pripravila: Mojca Delač.


11.04.2024

Matej Perovnik o raziskavi presnovnih omrežij in Alzheimerjeve bolezni

Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.


28.03.2024

ŠČEGETANJA Pisano na kožo

Kakšen zanimiv mesec je za nami! Teden možganov je letos postregel s temo možganov in spolnosti in štirim marčnim epizodam, ki smo jim nadeli ime Ščegetanja, smo se tradicionalno pridružili tudi v Možganih na dlani. To je vselej priložnost za povezovanje v ustvarjalna omrežja in to se mi, ker o omrežjih govorimo, zdi še posebno lepo. Tokrat pa nas bo pobožala naša koža. No, pravzaprav – mi bomo pobožali njo! Oddajo pripravlja Mojca Delač.


21.03.2024

Koliko že vemo o možganih in spolni želji?

V tretji epizodi marčevske serije Ščegetanja raziskujemo, kaj se dogaja v naših možganih, ko se pojavi spolna želja. Ker pa je to kompleksen koncept, ki ga seveda ne moremo stlačiti v predalčke, skušamo nanj pogledati z več vidikov. Zanimalo nas je tudi, kako občutek poželenja opišejo obiskovalci letošnjega Tedna možganov. Vabljeni k poslušanju!


14.03.2024

Pornografija, možgani in zasvojenost

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.


14.03.2024

ŠČEGETANJA Možgani in zasvojenost s pornografijo

Pomen možganov in spolnosti so prepoznali v Tednu možganov, ki se te dni odvija pod sloganom »Greva na samo«. No, mi pa nikakor ne bomo sami, se pa bomo pogovarjali o pomembnih temah, s katerimi se bržkone res prvič srečamo v intimi. V posebni skupni epizodi Možganov na dlani in Frekvence X Luka Hvalc in Mojca Delač raziskujeta (mlade) možgane in zasvojenost s pornografijo.


07.03.2024

ŠČEGETANJA: Ali sildenafil (Viagra) res vpliva na manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni?

Marec je vsekakor najbolj možganski mesec, če sklepamo po tem, da se marsikje po svetu odvija Teden možganov, seveda tudi pri nas. In tudi letos smo v Možganih na dlani zraven! V prvi epizodi serije se nam pridruži prof. dr. Mojca Kržan, ki bo s farmakološkega vidika pokomentirala nedavno objavljene izsledke raziskave o povezavi med zdravilom za erektilno disfunkcijo in tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pripravlja: Mojca Delač.


28.02.2024

Dr. Tadej Debevec: Plezanje in hipoksija - telo naredi vse, da omogoči dotok kisika v možgane

V Možgani na dlani znova dobrodošli v plezalni steni. še zadnja, tretja epizoda mini serije o plezanju je pred nami. V prvi smo se z Mino Markovič in prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjali o duševnem zdravju in psiholoških vidikih plezanja, v drugi sta Ahac Istenič in prof. dr. Uroš Marušič pod drobnogled vzela kineziologijo plezanja in nevrobiologijo tega gibanja.Tokrat pa gremo iz dvoran in sten nižjih nadmorskih višin precej višje, tja, kjer je oskrbe s kisikom manj, kot so jo naši možgani sicer vajeni. Dr. Tadej Debevec je raziskovalec, športnik, profesor športne vzgoje, gorski vodnik, inštruktor alpinizma, gorski reševalec, pa še kaj in dela zelo zanimive raziskave. Vabljeni, da se nama pridružite v Možganih na dlani! Pripravlja: Mojca Delač.


22.02.2024

Plezanje: cela kopica dražljajev za naše možgane, dobrodošla tudi v starosti

V tokratni epizodi Možganov na dlani spet potujemo v plezalno steno. Ste tudi vi kot otroci veliko plezali naokoli, recimo po drevesih, pohištvu in podobno? Prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave v Kopru pravi, da se ta kompleksni elementarni gibalni vzorec ne pojavlja in spodbuja več tako pogosto, kot včasih, za naše možgane in telo pa je pomemben. Tudi, če želimo nabrati nekaj pomembne "rezerve" za starost. Vse bolj poglobljen pogled razvoj nevroznanosti ponuja tudi v področje rehabilitacije (športnih) plezalcev, s katero se ukvarja kineziolog Ahac Istenič. Oba sta bila gosta Mojce Delač.


15.02.2024

Plezanje - "razčlembe zgodb in oprijemkov" za možgane

"Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana smo pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverili, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije. Pripravlja Mojca Delač.


08.02.2024

OD SOLZ DO SMEHA Z DEMENCO: Alferija Bržan: Zimski Večer

V zadnji epizodi sklopa predvajanja nagrajenih literarnih prispevkov na natečaju Od solz do smeha z demenco, bomo slišali pesem Alferije Bržan. dr. Zdenka Čebašek Travnik jo bo opremila s strokovnimi komenatarji in mislimo o pomenu literarnega ustvarjanja, ko se naših življenj dotakne demenca.


08.02.2024

Ko umetnost govori o možganih - Od Michelangela do Kafke s prof. Zvezdanom Pirtoškom

Bi znali v umetniških delih najti možgane ali zgodbe o njih? Na kulturni praznik bomo v Možganih na dlani pokukali v svet ustvarjanja - likovnega, kiparskega in literarnega. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je izbral šest del, ki po njegovem mnenju zgovorno pričajo ne le o umetnikovi izraznosti, pač pa se v njih skrivajo tudi možgani, bodisi čisto anatomsko ali pa v konceptih, ki so se v določenem ustvarjalnem obdobju izoblikovali. Pripravlja Mojca Delač. MICHELANGELO: Stvarjenje Adama (Sikstinska kapela) https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Michelangelo,_Creation_of_Adam_04.jpg DALI: Vztrajnost spomina https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:The_Persistence_of_Memory.jpg RODIN: Mislec https://en.wikipedia.org/wiki/The_Thinker#/media/File:Mus%C3%A9e_Rodin_1.jpg BERNINI: Zamaknjenje svete Terezije https://sl.wikipedia.org/wiki/Zamaknjenje_svete_Terezije#/media/Slika:Ecstasy_of_Saint_Teresa_September_2015-2a.jpg KAFKA: Preobrazba BAUBY: Skafander in metulj


01.02.2024

OD SOLZ DO SMEHA Z DEMENCO: Danica Vuga: Življenje v drugi dimenziji

Predvajamo najboljše zgodbe z natečaja Znanosti na cesti - Od solz do smeha z demenco. Tokrat je na sporedu zgodba Dragice Vuga: Življenje v drugi dimenziji. Bere: Mateja Perpar. Ob poslušanju zgodbe se Mojca Delač z dr. Zdenko Čebašek Travnik pogovarja o temah in izkušnjah z demenco, ki jih zgodba odpira.


01.02.2024

Možgani na olimpijskih igrah

Začenjamo mesec, v katerem se bomo veliko ozirali v olimpijsko preteklost (če se vaši možgani spomnijo leta 1984, veste, zakaj). No, mi pa bomo pokukali tudi v olimpijsko prihodnost. V Pariz. Prof. Paul Wylleman je profesor na Vrije Universiteit v Bruslju, kjer med drugim predava športno psihologijo, mentalni trening in podporne storitve v športni karieri. Predava, piše članke in knjige. Na mednarodnem nivoju je bivši predsednik Evropskega združenja za športno psihologijo in ustanovitelj Evropskega foruma za uporabno športno psihologijo, ki povezuje dejavnosti športne psihologije na področju vrhunskega in olimpijskega športa. Na olimpijskih igrah v Parizu bo v ekipi Belgije tudi pristojen za dobrobit športnikov. Pripravlja: Mojca Delač.


25.01.2024

OD SOLZ DO SMEHA Z DEMENCO: Dragan Mitić: Brez odvečnih besed

Ob četrtkovih večerih bomo do vključno 8. februarja na Prvem predvajali nagrajene zgodbe literarnega natečaja Znanosti na cesti: Od solz do smeha z demenco. Če imate tudi vi izkušnjo s to boleznijo, ki ste jo prenesli v črtico, esej, pesem ali kratko zgodbo, jo pošljite na info@znc.si in morda bo kmalu ujeta tudi med platnice. Čez teden dni pa znova vabljeni v svet besed, ki jih na papir življenja napiše demenca. Vse predvajane zgodbe lahko najdete na spletni strani Prvega in v podkastu oddaje Možgani na dlani. Tokrat predstavljamo zgodbo Dragana Mitića: Brez odvečnih besed. Bere Mateja Perpar.


25.01.2024

Barbara Čibej Žagar: Reševalci pogosto rečejo:'ko sem tam, izklopim čustva'

»Nesreča nikoli ne počiva«, pravi slovenski pregovor. K sreči pa obstajajo ljudje, ki, ko se zgodi, tudi ne počivajo, ampak pomagajo. Gasilci, potapljači, jamarji, kinologi, gorski reševalci, psihologi. Danes se bomo o možganih, ki so soočeni z zelo stresnimi trenutki, nepredvidljivimi okoliščinami in včasih tudi šokantnimi prizori, pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko ter vodjo enote za psihološko pomoč v sistemu Civilne zaščite Barbaro Čibej Žagar.


18.01.2024

Od solz do smeha z demenco: Edo Krnič: Vzporedna cesta

Predvajamo najboljše zgodbe z natečaja Znanosti na cesti - Od solz do smeha z demenco.Tokrat poslušamo prvonagrajeno zgodbo Eda Krniča: Vzporedna cesta. Bere Matej Rus. Ob poslušanju zgodbe se Mojca Delač z dr. Zdenko Čebašek Travnik pogovarja o temah in izkušnjah z demenco, ki jih zgodba odpira.


18.01.2024

Nočne groze: ko so določeni deli možganov budni, glavnina njih pa spi

Tokrat se bomo lotili teme, na katero nas je opozorila poslušalka. Mamica opaža, da malček sredi noči prestrašeno kriči ter dela grimase in ga res prežema strah. Kaj je to? Nočna groza! In kaj ima z našimi možgani in spanjem? Ogromno! Zato smo v studio povabili somnologinjo, specialistko pediatrije in nevrologije ter vodjo otroškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje, doc. dr. Barbaro Gnidovec Stražišar. Pripravlja: Mojca Delač.


11.01.2024

Od solz do smeha z demenco: Maša Šemrov: V paviljonu

Predvajamo najboljše zgodbe z natečaja Znanosti na cesti - Od solz do smeha z demenco. Prva bo zgodba "V paviljonu" avtorice Maše Šemrov. Bere Maja Moll. Ob poslušanju zgodbe se Mojca Delač z dr. Zdenko Čebašek Travnik pogovarja o temah in izkušnjah z demenco, ki jih zgodba odpira.


Stran 1 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov