Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Spomini, ki izginjajo

01.11.2018


O premikih na področju raziskovanja Alzheimerjeve bolezni s tremi uglednimi strokovnjaki

Človeški spomin je nekaj izjemnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo smo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa vedno ni tako enostavno.  Tokrat znova o spominih, ki izginjajo. O Alzheimerjevi bolezni se bomo pogovarjali s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnim mudili v Sloveniji .

Predsednica organizacije Alzheimer Europe, dr. Iva Holmerova je v Ljubljani predavala o nekaterih ključnih ciljih, napredku in ovirah, ki jih imajo, predvsem pri oskrbi ljudi z demenco in zagotavljanju, da je njihov glas slišen:

Kariero na področju Alzheimerjeve bolezni sem začela kot zdravnica, geriatrinja, ki jo je zanimal ta problem. To pa je bilo pred več kot dvajsetimi leti. Tudi v moji družini sem imela izkušnjo z demenco. Moja mama je imela vaskularno demenco, njen partner pa Alzheimerjevo bolezen. Moja mama je umrla pred mesecem dni in še vedno razmišljam o tem, kaj se je zgodilo. Čutim, da je ena od najpomembnejših stvari za ljudi z demenco, da ostanejo ljudje. Tako kot so bili prej. Imajo svoje želje, hobije, prioritete in vrednote. To je njihovo življenje in ne življenje drugih in to moramo spoštovati.

Kje pa smo, če pogledamo primerjalno celotno Evropo in prizadevanja na področju demence?

Če me sprašujete po Sloveniji in Češki, smo nekje na sredini. Pri številnih zdravstvenih parametrih smo nekje v povprečju, med zahodom in severom na eni, ter vzhodom na drugi strani. Čestitke Sloveniji, da ima svojo strategijo za obvladovanje demence. Seveda se potem odpre tudi vprašanje kot je financiranje, a upam, da se tudi to izboljša. Res smo nekje na meji med zahodno in vzhodno Evropo, kot da bi na neki način še vedno obstajala železna zavesa.

Tako kot ona, se je tudi podpredsednik Alzheimer Europe, prof. dr. Charles Scerri, strinjal s tem, da so med evropskimi državami velike razlike. Svoje izkušnje z domače Malte, pa takole strnil:

Malta je posebna država, veste. Majhna je in zaradi geografske lege se vse iniciative skoraj takoj razširijo. Takoj, že v roku nekaj tednov ali mesecev veš, ali bo pobuda delovala ali ne. Ena od pobud, ki je na primer bila uspešna, četudi tega nismo pričakovali, je bila vzpostavitev posebnih ekip, ki obiskujejo ljudi z demenco na domu in jih svetujejo. Mislil sem, da to ne bo delovalo, saj ljudje ne bodo spustili tujcev v svoj dom, a je pobuda zelo uspela.

Dodal je tudi, da je Malta ena najmanjših držav, ki imajo strategijo za demenco. Med drugim je prof. Scerri izpostavil tudi velik strošek, ki ga predstavlja demenca:

Mnogo ljudi verjame, da je bistvo raziskovanja, da najdemo zdravilo. To do neke mere seveda drži. Raziskovanje pa lahko pomaga poiskati tudi inovativne pristope za boljšo nego, ki bodo tudi stroškovno učinkoviti. Demenca veliko stane, je najdražje »socialno-zdravstveno« stanje na svetu, veliko dražje kot na primer rak. Letos bo svetovno gledano stala približno en trilijon ameriških dolarjev.

S prof. dr. Alexandrom Kurzem pa smo se pogovarjali o novem projektu INDEED, ki so ga začeli 1. julija letos:

Gre za projekt, ki ga financira Evropska unija in ima en osrednji cilj- to je, da izboljša oskrbo za demenco v podonavski regiji. Da zagotovi čim boljšo kvaliteto življenja za bolnike in za tiste, ki zanje skrbijo. Ta ključen cilj se razdeli na tri cilje, ki do njega vodijo- izobraževanjem osebja, izboljšanjem komunikacije in sodelovanja med vključenimi profesionalnimi skupinami in s spodbujanjem podjetniških aktivnosti na tem področju.

In vloga Slovenije?

Če gledamo regijo kot celoto, je Slovenija precej napredna. Tukaj obstajajo modeli oskrbe, ki jih drugod ni. Recimo Demenci prijazne točke. Naše strategije bomo preizkusili na različnih delavnicah in šest se jih bo odvijalo v Sloveniji, v ruralnih in urbanih krajih. Zakaj? Ker imaš v Ljubljani dostop do vsega- visoke tehnologije, univerzitetnega kliničnega centra, storitev, … v ruralnih področjih pa ne, težave so pa tudi tam enake.


Možgani na dlani

474 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Spomini, ki izginjajo

01.11.2018


O premikih na področju raziskovanja Alzheimerjeve bolezni s tremi uglednimi strokovnjaki

Človeški spomin je nekaj izjemnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo smo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa vedno ni tako enostavno.  Tokrat znova o spominih, ki izginjajo. O Alzheimerjevi bolezni se bomo pogovarjali s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnim mudili v Sloveniji .

Predsednica organizacije Alzheimer Europe, dr. Iva Holmerova je v Ljubljani predavala o nekaterih ključnih ciljih, napredku in ovirah, ki jih imajo, predvsem pri oskrbi ljudi z demenco in zagotavljanju, da je njihov glas slišen:

Kariero na področju Alzheimerjeve bolezni sem začela kot zdravnica, geriatrinja, ki jo je zanimal ta problem. To pa je bilo pred več kot dvajsetimi leti. Tudi v moji družini sem imela izkušnjo z demenco. Moja mama je imela vaskularno demenco, njen partner pa Alzheimerjevo bolezen. Moja mama je umrla pred mesecem dni in še vedno razmišljam o tem, kaj se je zgodilo. Čutim, da je ena od najpomembnejših stvari za ljudi z demenco, da ostanejo ljudje. Tako kot so bili prej. Imajo svoje želje, hobije, prioritete in vrednote. To je njihovo življenje in ne življenje drugih in to moramo spoštovati.

Kje pa smo, če pogledamo primerjalno celotno Evropo in prizadevanja na področju demence?

Če me sprašujete po Sloveniji in Češki, smo nekje na sredini. Pri številnih zdravstvenih parametrih smo nekje v povprečju, med zahodom in severom na eni, ter vzhodom na drugi strani. Čestitke Sloveniji, da ima svojo strategijo za obvladovanje demence. Seveda se potem odpre tudi vprašanje kot je financiranje, a upam, da se tudi to izboljša. Res smo nekje na meji med zahodno in vzhodno Evropo, kot da bi na neki način še vedno obstajala železna zavesa.

Tako kot ona, se je tudi podpredsednik Alzheimer Europe, prof. dr. Charles Scerri, strinjal s tem, da so med evropskimi državami velike razlike. Svoje izkušnje z domače Malte, pa takole strnil:

Malta je posebna država, veste. Majhna je in zaradi geografske lege se vse iniciative skoraj takoj razširijo. Takoj, že v roku nekaj tednov ali mesecev veš, ali bo pobuda delovala ali ne. Ena od pobud, ki je na primer bila uspešna, četudi tega nismo pričakovali, je bila vzpostavitev posebnih ekip, ki obiskujejo ljudi z demenco na domu in jih svetujejo. Mislil sem, da to ne bo delovalo, saj ljudje ne bodo spustili tujcev v svoj dom, a je pobuda zelo uspela.

Dodal je tudi, da je Malta ena najmanjših držav, ki imajo strategijo za demenco. Med drugim je prof. Scerri izpostavil tudi velik strošek, ki ga predstavlja demenca:

Mnogo ljudi verjame, da je bistvo raziskovanja, da najdemo zdravilo. To do neke mere seveda drži. Raziskovanje pa lahko pomaga poiskati tudi inovativne pristope za boljšo nego, ki bodo tudi stroškovno učinkoviti. Demenca veliko stane, je najdražje »socialno-zdravstveno« stanje na svetu, veliko dražje kot na primer rak. Letos bo svetovno gledano stala približno en trilijon ameriških dolarjev.

S prof. dr. Alexandrom Kurzem pa smo se pogovarjali o novem projektu INDEED, ki so ga začeli 1. julija letos:

Gre za projekt, ki ga financira Evropska unija in ima en osrednji cilj- to je, da izboljša oskrbo za demenco v podonavski regiji. Da zagotovi čim boljšo kvaliteto življenja za bolnike in za tiste, ki zanje skrbijo. Ta ključen cilj se razdeli na tri cilje, ki do njega vodijo- izobraževanjem osebja, izboljšanjem komunikacije in sodelovanja med vključenimi profesionalnimi skupinami in s spodbujanjem podjetniških aktivnosti na tem področju.

In vloga Slovenije?

Če gledamo regijo kot celoto, je Slovenija precej napredna. Tukaj obstajajo modeli oskrbe, ki jih drugod ni. Recimo Demenci prijazne točke. Naše strategije bomo preizkusili na različnih delavnicah in šest se jih bo odvijalo v Sloveniji, v ruralnih in urbanih krajih. Zakaj? Ker imaš v Ljubljani dostop do vsega- visoke tehnologije, univerzitetnega kliničnega centra, storitev, … v ruralnih področjih pa ne, težave so pa tudi tam enake.


18.07.2024

Možgani in vitamin D

V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!


11.07.2024

Ali res lahko posivimo čez noč?

Gotovo ste slišali že vsaj kakšno anekdotično pripoved o tem, kako je nekdo zaradi "hudega gorja posivel čez noč". Kaj o tem že ve (nevro)znanost smo preverili pri prof. dr. Maji Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL. Spomnila nas je tudi, zakaj velja tudi v poletnih dneh poskrbeti za zdravo glavo! Pripravlja: Mojca Delač.


26.06.2024

Kot v (poletni) kriminalki!! Kako dober očividec so možgani?

Priča smo bili umoru v idiličnem obmorskem letovišču. Kaj se je zares zgodilo, kako zanesljiv je v resnici naš spomin? Že klasične empirične psihološke študije govorijo o potencialni nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj, zdaj to z raziskavami potrjujejo tudi nevroznanost. Zakaj nas naš spomin tako pogosto vara? Odgovore na to, sta nam pomagala najti nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, profesor, Dr. Zvezdan Pirtošek in doc. dr. Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.


20.06.2024

"Čas je možgani. Pri ALS pa sploh."

21. junij je svetovni dan hude nevrodegenerativne bolezni, ki se ji reče Amiotrofična Lateralna Skleroza in o kateri smo v naših oddajah že veliko povedali, vse epizode hrani naš radijski arhiv in še enkrat hvala vsem, ki so pripovedovali o izkušnjah življenja s to boleznijo in zdravljenja. Nekateri ALS poznate tudi kot Lou Gehrigovo bolezen, po igralcu bejzbola, ki so mu jo diagnosticirali v 30ih letih prejšnjega stoletja, morda veste, da je za eno od oblik bolehal Stephen Hawking, ste slišali za bolezen motoričnega nevrona ali pa sodelovali pri polivanju z mrzlo vodo. Vse to je ALS. Mojca Delač vas tudi tokrat vabi, da greste z njo v svet čudovitega organa, ki pa se lahko s posameznikom tudi kruto poigra. Pridružila se ji bosta prof. dr. Albert Ludolph in doc. dr. Blaž Koritnik, ki se oglasi z največjega evropskega kongresa za ALS.


13.06.2024

Prof. dr. Dick Swaab: Od možganske banke do "nevronapredka" Kitajske

Prof. dr. Dick Swaab je zagotovo eden od najbolj znanih nizozemskih nevroznanstvenikov, ki deluje po vsem svetu, uveljavil pa se je predvsem z raziskavami možganske anatomije in fiziologije in v osemdesetih ustanovil tako imenovano možgansko banko. O vsem tem in tudi odgovoru na vprašanje, ali smo res naši možgani – v nadaljevanju! Pripravlja: Mojca Delač.


06.06.2024

Kako slepi sanjajo?

V tednu slepih in slabovidnih smo se poglobili v njihov sanjski svet s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom. Možgani na dlani so v živo na sporedu vsak četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.


30.05.2024

Mara Popović, 3. del: "Za vikend sem komaj čakala mojo nevropatologijo"

Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.


23.05.2024

»Možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo« (2.del)

Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.


16.05.2024

Mara Popović, nevropatologinja: "Jaz jih ne čutim na dlani, ampak v srcu" (1. del)

Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.


09.05.2024

Ko se vmešajo beljakovinski kužni delci: Creutzfeld Jakobova bolezen

Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.


02.05.2024

(ZNOVA) Ljudje, ki si zapomnijo vse

V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.


25.04.2024

Prof. Eling de Bruin: "Možgani niso statični"

Prof. Dr. Eling de Bruin ima za sabo zanimivo raziskovalno pot. Najprej se je izšolal za fizioterapevta in se nato, ko je že opravljal to delo, odločil, da ga lokomotorni sistem tako zanima, da si želi nadaljnjega študija na tem področju. Pot ga je zato vodila do raziskovanja človeškega gibanja in Švice, kjer je na tem področju razvil akademsko kariero, deluje namreč na sloviti univerzi ETH v Zürichu in na Institutu Karolinska na Švedskem. Raziskovalno se zlasti ukvarja s preprečevanjem padcev pri starejših, telesni strukturi in razvoju telesnih senzorjev. Pripravlja: Mojca Delač.


18.04.2024

Z Vesno van Midden: Obeti elektrostimulacije vagusa (potepuškega živca) pri Parkinsonovi bolezni

Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač


11.04.2024

"Zakaj tuji jezik hitreje razumemo kot spregovorimo?"

Kako ste kaj s tujimi jeziki? Danes jih bomo primešali v zakladnico znanja o njih in možganih, kajti pred časom nam je pisala poslušalka Manca, ki jo zanima: " V čem tiči razlog, da je naše bralno razumevanje tujega jezika veliko večje od zmožnosti govorjenja - ne nujno, vendar pa se to rado zgodi?" Zavihamo nevrone in na iskanje odgovorov. Za to pa zavijamo v Leipzig, na inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, kjer deluje dr. Alfred Anwander, ki pravi, da so jeziki nekaj najčudovitejšega, kar zmorejo naši možgani. Pripravila: Mojca Delač.


11.04.2024

Matej Perovnik o raziskavi presnovnih omrežij in Alzheimerjeve bolezni

Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.


28.03.2024

ŠČEGETANJA Pisano na kožo

Kakšen zanimiv mesec je za nami! Teden možganov je letos postregel s temo možganov in spolnosti in štirim marčnim epizodam, ki smo jim nadeli ime Ščegetanja, smo se tradicionalno pridružili tudi v Možganih na dlani. To je vselej priložnost za povezovanje v ustvarjalna omrežja in to se mi, ker o omrežjih govorimo, zdi še posebno lepo. Tokrat pa nas bo pobožala naša koža. No, pravzaprav – mi bomo pobožali njo! Oddajo pripravlja Mojca Delač.


21.03.2024

Koliko že vemo o možganih in spolni želji?

V tretji epizodi marčevske serije Ščegetanja raziskujemo, kaj se dogaja v naših možganih, ko se pojavi spolna želja. Ker pa je to kompleksen koncept, ki ga seveda ne moremo stlačiti v predalčke, skušamo nanj pogledati z več vidikov. Zanimalo nas je tudi, kako občutek poželenja opišejo obiskovalci letošnjega Tedna možganov. Vabljeni k poslušanju!


14.03.2024

Pornografija, možgani in zasvojenost

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.


14.03.2024

ŠČEGETANJA Možgani in zasvojenost s pornografijo

Pomen možganov in spolnosti so prepoznali v Tednu možganov, ki se te dni odvija pod sloganom »Greva na samo«. No, mi pa nikakor ne bomo sami, se pa bomo pogovarjali o pomembnih temah, s katerimi se bržkone res prvič srečamo v intimi. V posebni skupni epizodi Možganov na dlani in Frekvence X Luka Hvalc in Mojca Delač raziskujeta (mlade) možgane in zasvojenost s pornografijo.


07.03.2024

ŠČEGETANJA: Ali sildenafil (Viagra) res vpliva na manjše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni?

Marec je vsekakor najbolj možganski mesec, če sklepamo po tem, da se marsikje po svetu odvija Teden možganov, seveda tudi pri nas. In tudi letos smo v Možganih na dlani zraven! V prvi epizodi serije se nam pridruži prof. dr. Mojca Kržan, ki bo s farmakološkega vidika pokomentirala nedavno objavljene izsledke raziskave o povezavi med zdravilom za erektilno disfunkcijo in tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pripravlja: Mojca Delač.


Stran 1 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov