Se spomnite primera, ko ste kakšno stvar, ki jo sicer navadno opravite čisto avtomatsko, zaradi preveč pozornosti le stežka opravili? Na primer, ko ste zaradi občinstva zares razmišljali, kako boste kaj izpeljali? Podobno se lahko v okviru funkcionalne nevrološke motnje z nami poigrajo naši možgani s svojim sistemom pozornosti, pripoveduje dr. Biba Stanton, ki bo gostja tokratne epizode. V njej bomo od blizu spoznali motnjo, ki obsega cel spekter simptomov in ni povezana s kakšno strukturno poškodbo možganov, pač pa s spremenjenim funkcioniranjem našega živčnega sistema. Še več, šlo naj bi za drugo najpogostejšo kronično nevrološko motnjo. V svet možganov vas vabimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.

Z dr. Bibo Stanton o funkcionalni nevrološki motnji, drugi najpogostejši kronični nevrološki motnji

Se spomnite primera, ko ste kakšno stvar, ki jo sicer navadno opravite čisto avtomatsko, zaradi preveč pozornosti le stežka opravili? Recimo, ko ste zaradi občinstva zares razmišljali, kako boste kaj izpeljali? Podobno se lahko v okviru funkcionalne nevrološke motnje z nami poigrajo naši možgani s svojim sistemom pozornosti, pripoveduje dr. Biba Stanton,  gostja tokratne epizode. V njej smo od blizu spoznali motnjo, ki obsega cel spekter simptomovin ni povezana s kakšno strukturno poškodbo možganov, pač pa s spremenjenim funkcioniranjem našega živčnega sistema. Še več, šlo naj bi za drugo najpogostejšo kronično nevrološko motnjo.

Funkcionalna nevrološka motnja je stanje, pri katerem imajo možgani težavo z dostopom do našega telesa oziroma nadzorom nad njim. Od ostalih nevroloških motenj se razlikuje po tem, da možgani niso poškodovani. Ni vnetja, ni tumorja, ni težav s prekrvavitvijo. Če slikamo možgane ali naredimo EEG, vse izgleda normalno, vseeno pa ima pacient lahko dramatične in težke simptome.

Pacienti s to motnjo se spoprijemajo s širokim spektrom simptomov, ki so lahko fizični, senzorni ali kognitivni.

Pred kratkim sem srečala pacientko, ki je imela nesrečo med jahanjem konja. Po tem je razvila nekontrolirane tike. Najprej so seveda vsi mislili, da je prišlo do poškodbe možganov ali hrbtenjače, imela je veliko slikanj in vse je izgledalo normalno. Izkazalo se je, da ima funkcionalno nevrološko motnjo, pri kateri prihaja do spremembe v tem, kako možgani procesirajo gibanje.

Stres in travma sta res lahko ena od številnih sprožilcev, ni pa nujno.

Menimo, da pride do težave v sistemu pozornosti v naših možganih ter v povezavi med pozornostjo in gibanjem. Če je vse normalno, naše gibanje poteka avtomatsko, brez da bi o tem razmišljali ali vse skupaj zavestno načrtovali. Gibanje se zgodi z lahkoto in tekoče. Pri funkcionalni nevrološki motnji pa se zdi, da možgani gibanju namenjajo preveč pozornosti, sicer ne namenoma, a nekaj povzroči to spremembo v procesiranju. To lahko prekine normalno gibanje in povzroči šibkost ali pa nezaželene gibe.

Svojim pacientom dr. Biba Stanton pove, da se lahko to, v milejši obliki, zgodi vsem nam.

Nisem zelo dobra v parkiranju, a če ne razmišljam o tem, lahko parkiram tudi, če je zelo malo prostora. Če pa je za mano avtomobil in sem pod pritiskom in si res prizadevam, da bom to naredila najboljše, takrat se skoraj vedno ponesreči.