Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi od štirih novembrskih epizod o ALS, amiotrofični laterarni sklerozi, bomo ponovili, za katero bolezen gre, in slišali del zgodbe Španca Dabiza Riana, ki z ALS živi že deset let. Med potovanjem po Evropi, s katerim želi ozaveščati o raznovrstni, empatični in vključujoči se družbi, se je ustavil tudi v našem studiu. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Dabiz Riaño je pred desetimi leti prejel diagnozo: ALS. A se je odločil, da mu to ne bo preprečilo, da bi življenje živel tako polno, kot le lahko.
Dabiz, Mbacke in Rubén so na šestmesečnem potovanju od Baltika do Balkana. Njihova pot poteka pod imenom projekta 7 lagos 7 vidas, znotraj njega pa se odpirajo številne zgodbe.
Ekipa nas je obiskala tudi med nekajdnevnim postankom v Sloveniji. Dabiz ima od nekdaj rad trekinge in vodo.
V vodi se počutim kot astronavt, v vodi lahko hodim. Moje noge so lažje, na nek način lebdim in hodim, četudi se z nogami ne dotikam tal. Res se počutim kot astronavt, v našem kombiju pa, kot da sem v vesoljski ladji. Ko grem spat, se priključim na respirator za dihanje in zdi se mi, kot da grem na potovanje na Luno.
Dabiz ima ALS, amiotrofično laterarno sklerozo.
Najtežji trenutek je bil, ko sem dobil diagnozo. Star sem bil 34 let, raziskovalec, eno leto prej sem dobil stalno pozicijo, bil sem aktiven, imel družino. In kar naenkrat se zaveš, da nimaš več veliko časa. Nikoli prej nisem razmišljal o smrti, potem pa jo kar naenkrat vidiš blizu.
A še zdaleč ni vrgel puške v koruzo. Še več, trudi se, da iz vsakega dneva iztisne največ.
Pričakovana življenjska doba bolnikov z ALS je dve do pet let. Jaz sem preživel že deset let, kar mi je omogočilo tudi, da sem si duševno opomogel. Imam sanje, energijo in rad bi počel, kar želim početi. Ne zdi se mi, da bi bil drugačen od drugih.
150 let mineva od prvega opisa bolezni. Kje smo danes? prof. Ammar Al Challabi
Če primerjamo to, kar vemo danes, s tistim, kar smo pred 150imi leti, je razlika ogromna. Celo samo v zadnjih 40ih letih je bil tempo raziskav zelo hiter in se vse ves čas spreminja.
Dabizovo zgodbo in zgodbo ALS bomo spoznavali v štirih novembrskih epizodah MOŽGANI NA DLANI!
467 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V prvi od štirih novembrskih epizod o ALS, amiotrofični laterarni sklerozi, bomo ponovili, za katero bolezen gre, in slišali del zgodbe Španca Dabiza Riana, ki z ALS živi že deset let. Med potovanjem po Evropi, s katerim želi ozaveščati o raznovrstni, empatični in vključujoči se družbi, se je ustavil tudi v našem studiu. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Dabiz Riaño je pred desetimi leti prejel diagnozo: ALS. A se je odločil, da mu to ne bo preprečilo, da bi življenje živel tako polno, kot le lahko.
Dabiz, Mbacke in Rubén so na šestmesečnem potovanju od Baltika do Balkana. Njihova pot poteka pod imenom projekta 7 lagos 7 vidas, znotraj njega pa se odpirajo številne zgodbe.
Ekipa nas je obiskala tudi med nekajdnevnim postankom v Sloveniji. Dabiz ima od nekdaj rad trekinge in vodo.
V vodi se počutim kot astronavt, v vodi lahko hodim. Moje noge so lažje, na nek način lebdim in hodim, četudi se z nogami ne dotikam tal. Res se počutim kot astronavt, v našem kombiju pa, kot da sem v vesoljski ladji. Ko grem spat, se priključim na respirator za dihanje in zdi se mi, kot da grem na potovanje na Luno.
Dabiz ima ALS, amiotrofično laterarno sklerozo.
Najtežji trenutek je bil, ko sem dobil diagnozo. Star sem bil 34 let, raziskovalec, eno leto prej sem dobil stalno pozicijo, bil sem aktiven, imel družino. In kar naenkrat se zaveš, da nimaš več veliko časa. Nikoli prej nisem razmišljal o smrti, potem pa jo kar naenkrat vidiš blizu.
A še zdaleč ni vrgel puške v koruzo. Še več, trudi se, da iz vsakega dneva iztisne največ.
Pričakovana življenjska doba bolnikov z ALS je dve do pet let. Jaz sem preživel že deset let, kar mi je omogočilo tudi, da sem si duševno opomogel. Imam sanje, energijo in rad bi počel, kar želim početi. Ne zdi se mi, da bi bil drugačen od drugih.
150 let mineva od prvega opisa bolezni. Kje smo danes? prof. Ammar Al Challabi
Če primerjamo to, kar vemo danes, s tistim, kar smo pred 150imi leti, je razlika ogromna. Celo samo v zadnjih 40ih letih je bil tempo raziskav zelo hiter in se vse ves čas spreminja.
Dabizovo zgodbo in zgodbo ALS bomo spoznavali v štirih novembrskih epizodah MOŽGANI NA DLANI!
V času, ko veliko govorimo o higieni rok in kašlja, se bomo v jutranjih minutah, v katerih potujemo med naše nevrone, posvetili higieni spanja. Ta ima v tem času številne izzive. Od porušenega cirkadianega ritma do nespečnosti, ki je, kot pravi prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prerasla že v pravo vzporedno epidemijo, s katero se ukvarjajo po vsej Evropi. Spanje je izjemno pomembno tudi za delovanje našega imunskega sistema. V preteklosti so naredili že kar nekaj raziskav, ki so pokazale, kako z dobrim spanjem zmanjšamo možnost za okužbe z respiratornimi boleznimi. Tudi o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
Smo v obdobju, ki našim možganom nudi cel kup izzivov. Kot je v pretekli epizodi povedal nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nam takšna izolacija lahko omogoči veliko večjo introspekcijo, pogled vase, da odkrijemo nekaj, čemur znanost pravi »socialni možgani«. Prav o teh socialnih možganih, o tem, kakšen vpogled vanje nudijo aktualne razmere, kako je s socialno distanco in kako se lahko tudi na distanci zbližamo, kaj ima z vsem tem tako imenovani »sebični gen« in kaj empatija, pa v četrtek ob 7.35 z asistentko sociokulturne psihologije z univerze Neuchatel v Švici - Hano Hawlina. Se slišimo na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji marčevski epizodi se bomo z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom pogovarjali o aktualnih temah, ki se nas vseh dotikajo. In ko smo že pri dotiku – ta ima pomembno vlogo v človeški kogniciji in zaznavanju sveta in odpira področje somatosenzoričnega dogajanja v človeških možganih. Tudi o tem v jutranjih minutah, ko bomo prof. Pirtoška vprašali tudi, kje v obdobju, ko se zdi, da je svet obstal ali se vsaj vrti drugače, kot smo vajeni, vidi največje izzive za medicino, prihajajoče generacije zdravnikov, s katerimi se srečuje kot profesor, ter družbo na splošno. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
V tednu, ki že tradicionalno v številnih državah sveta poudarja pomen možganov in znanja o njih, se znova posvečamo odnosom. Čeprav je dogajanje Tedna možganov prestavljeno zaradi aktualnih razmer, je to odličen čas, da razmislimo o sebi in drugih in tudi o tem, kako tesno in z roko v roki gresta skrb za zdravo telo in skrb za zdrave možgane. O tem s strokovnjaki v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
V tretji, zadnji epizodi serije “Na valovih odnosov” sta Mojca Delač in Luka Hvalc v studio povabila prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Maja Ratej pa je z mikrofonom obiskala prof. dr. Gregorja Majdiča. Tema pa: Oksitocin, hormonsko lepilo družbe.
V marčevskih epizodah plujemo Na valovih odnosov, ki jim bomo tokrat privoščili odmerek kemije. Oksitocin je veliko več kot »le« molekule, nekateri mu pravijo tudi »hormonsko lepilo družbe«. Prof. dr. Mojca Kržan nam je med drugim v rednih tedenskih jutranjih minutah za nevroznanost pojasnila tudi, zakaj gremo včasih v trgovino samo po poper, vrnemo pa se s polno vrečko stvari. In seveda, kaj ima s tem oksitocin. Se slišimo v četrtek ob 7.25 na Prvem.
Nedotakljivih v digitalnih odnosih ni, so le bolj in manj občutljivi. Težko si priznamo, a dejstvo je, da preveč časa preživimo s telefoni v rokah, stalna dosegljivost in priklopljenost posledično prinašata razpršeno pozornost in se polastita tudi kakovostnega spanca. Namesto, da bi kdaj raje imeli “možgane na paši”, jih prepuščamo digitalnim dražljajem. Tako se spreminjajo tudi odnosi v realnem svetu. Najbolj ranljivi so otroci in mladostniki, še posebej, ker družabna omrežja lahko predstavljajo iluzijo, kako kakovostno in “instagramično” je življenje drugih. Nezdravi digitalni odnosi nas lahko spravijo v stisko. Kaj pa se ob tem dogaja v možganih? Kdaj lahko digitalni odnosi prestopijo mejo odvisnosti? In zakaj naši možgani tako hlepijo po občutku povezanosti? Razpravljamo s psihologinjo dr. Amy Orben, nevropediatrinjo in znanstvenico dr. Tino Bregant in psihoterapevtom Petrom Topićem. Avtorja: Mojca Delač in Luka Hvalc
Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska? Z nami bosta dr. Tina Bregant in dr. Amy Orben.
Možgani so sestavljeni iz skoraj sto milijard živčnih celic. In ko so naši nevroni v odnosu z nevroni drugega človeka, je aktiviran cel spekter omrežij v možganih. Na valovih odnosov se znajdemo zelo različno, včasih smo veseli, še večkrat razočarani. Socialna zavrnitev se v možganih dotakne istih področij kot fizična bolečina. Razviti normalen in zdrav odnos je zelo težko, kakovostni odnosi od nas zahtevajo, da si vzamemo čas. Tega pa nam kronično primanjkuje. Od kakovosti odnosov je zelo odvisno naše psihofizično zdravje, v sodobni tržno usmerjeni družbi je vse bolj prisoten tudi “kult” izgorelosti. Iz katerih zdravih izhodišč lahko razvijemo kakovostne odnose in dobro psihofizično počutje? V razpravi sodelujeta specialistka psihiatrije Breda Jelen Sobočan in predstojnik centra za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, prof. dr. Borut Škodlar. Serijo oddaj Možgani na Frekvenci X : Na valovih odnosov pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc.
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.
64 črno-belih polj in 32 črnih in belih figur. In število možnih potez, ki presega število atomov v nam vidnem vesolju. Šah je igra, ki s človekom sobiva že stoletja in je veliko več kot le izjemno urjenje miselnih sposobnosti. Svet šaha odpira pisan svet možnosti za raziskovanje človekove kognicije, hkrati pa je lahko tudi terapevtsko sredstvo in kot pravi dr. psihologije, velemojstrica Jana Krivec »miniatura življenja«. V svet šaha in možganov zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
Te dni je vse okoli nas veliko srčkov in pogovorov o ljubezni. In najbrž bi ob besedi »čustva« marsikdo hitro pomislil prav na ljubezen- a gre seveda samo za delček pisanega mozaika naših emocij, ki pa niso nujno vedno pozitivne. Tudi čustva imajo svojo zgodbo in rastejo skupaj s človekom. Kako se razvijajo v prvih mesecih po našem rojstvu bomo raziskovali s pomočjo razvojne psihologinje prof. dr. Urške Fekonja.
Propriocepcijo bi zelo poenostavljeno lahko opisali kot sposobnost zaznavanja in občutenja našega telesa v prostoru. To ste najbrž že mnogi ozavestili pri kakšnem sproščanju ko je bilo treba »sprostiti desno stopalo, levo roko, prste na njej in tako naprej«. Vsakodnevno pa je propriocepcija izredno pomemben del našega gibanja, ravnotežja in koordinacije. Že rimski filozof in zdravnik Galen je v 2. stoletju našega štetja raziskoval zavest o našem telesu v prostoru, seveda pa je minilo mnogo stoletij, preden je prišlo do raziskav, ki so pripeljale do znanja, kot ga imamo danes. Tokrat torej ne bomo razmigali samo svojih možganov, pač pa celotno telo. Kako je oboje povezano pa v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
V pretekli epizodi smo že spoznali Davida Mzeeja, ki je pred dobrimi devetimi leti zaradi poškodbe pri gimnastiki postal paraplegik, z neverjetno voljo, razvojem medicine in tehnologije pa danes lahko počne marsikaj, česar si takrat gotovo ne bi niti mislil. Tudi hodi. V tej epizodi bosta o njegovi zgodbi in prihodnosti tovrstne terapije govorila prof. dr. Gregoire Courtine, profesor na Centru za Nevroprostetiko Inštituta Brain Mind v Lozani, ki je razvil posebne elektrode, in prof. dr. Jocelyne Bloch, nevrokirurginja, ki jih je Davidu vstavila v telo. Pripravlja: Mojca Delač.
David Mzee je bil pred dobrimi devetimi leti tik pred diplomo za učitelja športne vzgoje, ko mu je nesreča med gimnastiko spremenila življenje. Dobro se spomni 9. novembra leta 2010, ko se je zbudil v bolnišnični postelji in se ni mogel premikati. Z neverjetno voljo, napredkom raziskav in tehnologije ter ob pomoči čudovitega sveta nevroplastičnosti možganov je njegova zgodba zdaj drugačna. O tem bo pripovedoval v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Naši možgani so prava zakladnica različnih tipov celic, ki se med seboj povezujejo in tvorijo zares edinstven svet dogajanja. Prav zaradi tega je pri možganih zdravljenje z matičnimi celicami poseben izziv. Oktobra lani je v New Yorku potekala znanstvena konferenca ameriškega raziskovalnega inštituta, specializiranega za matične celice, ki se jo je udeležila tudi doc. dr. Maša Čater, z Inštituta za predklinične vede Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. O novih dognanjih na področju matičnih celic, atlasu celičnih usod in še čem bo pripovedovala v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje niso bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let, in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek lahko nauči. Seveda zato pogosto nastajajo težave. Tudi o tem bo govorila v četrtkovi epizodi oddaje Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Leto 2019 je na področju nevroznanosti in znanj o naših možganih znova prineslo kopico novih spoznanj. V naš radijski studio smo v prvi januarski oddaji Možgani na dlani povabili nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, in ga vprašali, katere tri raziskave so se njemu osebno vtisile v spomin v letu, ki se je izteklo.
Zadnjo epizodo v letu bomo začinili. Ingver prihaja iz Azije in so ga po nekaterih podatkih uporabljali že pred 6000 leti. Tudi v prazničnem zimskem času pogosto zadiši po njem. Od ingverjevega peciva do toplih napitkov. Koliko pa je že znanega o učinkovinah ingverja ter o tem, kako deluje na naše možgane? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.
Sto milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na Twitterju (@mozganinadlani).
Neveljaven email naslov