Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

ALS, 1. del: "Najtežji trenutek je bil, ko sem dobil diagnozo"

07.11.2019

V prvi od štirih novembrskih epizod o ALS, amiotrofični laterarni sklerozi, bomo ponovili, za katero bolezen gre, in slišali del zgodbe Španca Dabiza Riana, ki z ALS živi že deset let. Med potovanjem po Evropi, s katerim želi ozaveščati o raznovrstni, empatični in vključujoči se družbi, se je ustavil tudi v našem studiu. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Dabiz Riaño je pred desetimi leti prejel diagnozo: ALS. A se je odločil, da mu to ne bo preprečilo, da bi življenje živel tako polno, kot le lahko.

Dabiz,  Mbacke in Rubén so na šestmesečnem potovanju od Baltika do Balkana. Njihova pot poteka pod imenom projekta 7 lagos 7 vidas, znotraj njega pa se odpirajo številne zgodbe.
Ekipa nas je obiskala tudi med nekajdnevnim postankom v Sloveniji. Dabiz ima od nekdaj rad trekinge in vodo.

V vodi se počutim kot astronavt, v vodi lahko hodim. Moje noge so lažje, na nek način lebdim in hodim, četudi se z nogami ne dotikam tal. Res se počutim kot astronavt, v našem kombiju pa, kot da sem v vesoljski ladji. Ko grem spat, se priključim na respirator za dihanje in zdi se mi, kot da grem na potovanje na Luno.

Dabiz ima ALS, amiotrofično laterarno sklerozo.

Najtežji trenutek je bil, ko sem dobil diagnozo. Star sem bil 34 let, raziskovalec, eno leto prej sem dobil stalno pozicijo, bil sem aktiven, imel družino. In kar naenkrat se zaveš, da nimaš več veliko časa. Nikoli prej nisem razmišljal o smrti, potem pa jo kar naenkrat vidiš blizu.

A še zdaleč ni vrgel puške v koruzo. Še več, trudi se, da iz vsakega dneva iztisne največ.

Pričakovana življenjska doba bolnikov z ALS je dve do pet let. Jaz sem preživel že deset let, kar mi je omogočilo tudi, da sem si duševno opomogel. Imam sanje, energijo in rad bi počel, kar želim početi. Ne zdi se mi, da bi bil drugačen od drugih.

150 let mineva od prvega opisa bolezni. Kje smo danes? prof. Ammar Al Challabi 

Če primerjamo to, kar vemo danes, s tistim, kar smo pred 150imi leti, je razlika ogromna. Celo samo v zadnjih 40ih letih je bil tempo raziskav zelo hiter in se vse ves čas spreminja.

Dabizovo zgodbo in zgodbo ALS bomo spoznavali v štirih novembrskih epizodah MOŽGANI NA DLANI!


Možgani na dlani

471 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

ALS, 1. del: "Najtežji trenutek je bil, ko sem dobil diagnozo"

07.11.2019

V prvi od štirih novembrskih epizod o ALS, amiotrofični laterarni sklerozi, bomo ponovili, za katero bolezen gre, in slišali del zgodbe Španca Dabiza Riana, ki z ALS živi že deset let. Med potovanjem po Evropi, s katerim želi ozaveščati o raznovrstni, empatični in vključujoči se družbi, se je ustavil tudi v našem studiu. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Dabiz Riaño je pred desetimi leti prejel diagnozo: ALS. A se je odločil, da mu to ne bo preprečilo, da bi življenje živel tako polno, kot le lahko.

Dabiz,  Mbacke in Rubén so na šestmesečnem potovanju od Baltika do Balkana. Njihova pot poteka pod imenom projekta 7 lagos 7 vidas, znotraj njega pa se odpirajo številne zgodbe.
Ekipa nas je obiskala tudi med nekajdnevnim postankom v Sloveniji. Dabiz ima od nekdaj rad trekinge in vodo.

V vodi se počutim kot astronavt, v vodi lahko hodim. Moje noge so lažje, na nek način lebdim in hodim, četudi se z nogami ne dotikam tal. Res se počutim kot astronavt, v našem kombiju pa, kot da sem v vesoljski ladji. Ko grem spat, se priključim na respirator za dihanje in zdi se mi, kot da grem na potovanje na Luno.

Dabiz ima ALS, amiotrofično laterarno sklerozo.

Najtežji trenutek je bil, ko sem dobil diagnozo. Star sem bil 34 let, raziskovalec, eno leto prej sem dobil stalno pozicijo, bil sem aktiven, imel družino. In kar naenkrat se zaveš, da nimaš več veliko časa. Nikoli prej nisem razmišljal o smrti, potem pa jo kar naenkrat vidiš blizu.

A še zdaleč ni vrgel puške v koruzo. Še več, trudi se, da iz vsakega dneva iztisne največ.

Pričakovana življenjska doba bolnikov z ALS je dve do pet let. Jaz sem preživel že deset let, kar mi je omogočilo tudi, da sem si duševno opomogel. Imam sanje, energijo in rad bi počel, kar želim početi. Ne zdi se mi, da bi bil drugačen od drugih.

150 let mineva od prvega opisa bolezni. Kje smo danes? prof. Ammar Al Challabi 

Če primerjamo to, kar vemo danes, s tistim, kar smo pred 150imi leti, je razlika ogromna. Celo samo v zadnjih 40ih letih je bil tempo raziskav zelo hiter in se vse ves čas spreminja.

Dabizovo zgodbo in zgodbo ALS bomo spoznavali v štirih novembrskih epizodah MOŽGANI NA DLANI!


11.04.2019

Možgani siamskih dvojčkov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.04.2019

Kam gredo naši spomini, ko pozabimo?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.03.2019

Zakaj jokamo?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.03.2019

Od dotika do mraza: zakaj boli?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.03.2019

Življenje brez bolečine?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.03.2019

S paprikami proti bolečini?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.02.2019

V kraljestvu bazalnih ganglijev

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.02.2019

Se travma holokavsta prenaša prek generacij?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.02.2019

Možgani, epilepsija in (klasična) glasba

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.02.2019

Biofeedback

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


31.01.2019

Stres, izčrpanost in demenca

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.01.2019

Odpornost na stres

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.01.2019

Kihanje

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.01.2019

Možgani na dlani, nevron pred mikrofon:

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.01.2019

Ko ne izpolnimo svojih pričakovanj

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


27.12.2018

Sestavine cimeta bi lahko uporabljali kot potencialna zdravila

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.12.2018

Božična glasba, spomin in dopamin

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


13.12.2018

Nevromiti

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 15 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov