Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska? Z nami bosta dr. Tina Bregant in dr. Amy Orben.
Vse štiri marčevske epizode posvečamo odnosom - tokrat jih odpeljemo v svet družabnih omrežij
Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska?
Dr. Amy Orbenje raziskovalka na Univerzi v Cambridgu, ki se zlasti posveča vplivu digitalne tehnologije na dobrobit in mentalno zdravje najstnikov:
Tehnologija vpliva na vsa področja našega življenja. Mislim, da smo šele v zadnjih letih to dojeli kot del naše socialne infrastrukture. Družabna omrežja spreminjajo naše odnose na tako globokem nivoju, da je seveda pomembno, da to razumemo. Vendar pa še manjka politična infrastruktura, ki bi raziskovalcem pomagala to preučevati, tudi po sociološki plati se odpirajo številna vprašanja. Vse to je kompleksno. Družabna omrežja uporabljamo na različne načine in za vsem tem je različna motivacija, kar seveda igra pomembno vlogo. Zato je to tako težko preučevati.
In dodaja:
Če malo odmaknemo pozornost zgolj od tega, koliko časa preživimo na družabnih omrežjih, bomo morda lahko opazili tudi marsikaj pozitivnega. Ali morda pozitivnega en dan in negativnega drugi dan. Primer: določena slika na instagramu je lahko za najstnico nekaj osrečujočega, ker ima svojega prvega fanta, lahko pa jo ta ista slika užalosti, ker sta se razšla. Pet minut na instagramu ob vsebini, ki mi lahko škoduje, ni enako kot pet minut skype pogovora z babico ali pa pet minut klepeta s prijatelji na whatsappu. Mislim, da se bomo, ko se bomo odmaknili od pogovora o času uporabe in nehali govoriti o tehnologiji, ki ima enak učinek na vse, zavedali, da ima lahko več različnih učinkov.
Vpliv družabnih omrežij na naše možgane je torej večplasten in kompleksen. S tem se strinja tudi nevropediatrinja in znanstvenica dr. Tina Bregant, ki nam je med drugim razložila, kaj ima uporaba digitalne tehnologije z našim dopaminskim sistemom, kako je povezana z zrcalnimi nevroni, koliko je že znanega o kognitivni rezervi tistih, ki uporabljajo to tehnologijo in seveda, kaj se dogaja v najstniških možganih med uporabo družabnih omrežij.
Naši možgani hlepijo po občutku povezanosti. Če ni druge možnosti, potem so tudi virtualna socialna omrežja dovolj dobra. Vendar pa je še bolj optimalna povezanost iz oči v oči.
Človek ni otok je geslo letošnjega Tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V posebni tridelni seriji Možgani na Frekvenci X na Radiu Slovenija raziskujemo pomembnost odnosov za psihofizično zdravje, odnose v virtualnem svetu in vpliv hormona oksitocina na socialne možgane.
471 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska? Z nami bosta dr. Tina Bregant in dr. Amy Orben.
Vse štiri marčevske epizode posvečamo odnosom - tokrat jih odpeljemo v svet družabnih omrežij
Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska?
Dr. Amy Orbenje raziskovalka na Univerzi v Cambridgu, ki se zlasti posveča vplivu digitalne tehnologije na dobrobit in mentalno zdravje najstnikov:
Tehnologija vpliva na vsa področja našega življenja. Mislim, da smo šele v zadnjih letih to dojeli kot del naše socialne infrastrukture. Družabna omrežja spreminjajo naše odnose na tako globokem nivoju, da je seveda pomembno, da to razumemo. Vendar pa še manjka politična infrastruktura, ki bi raziskovalcem pomagala to preučevati, tudi po sociološki plati se odpirajo številna vprašanja. Vse to je kompleksno. Družabna omrežja uporabljamo na različne načine in za vsem tem je različna motivacija, kar seveda igra pomembno vlogo. Zato je to tako težko preučevati.
In dodaja:
Če malo odmaknemo pozornost zgolj od tega, koliko časa preživimo na družabnih omrežjih, bomo morda lahko opazili tudi marsikaj pozitivnega. Ali morda pozitivnega en dan in negativnega drugi dan. Primer: določena slika na instagramu je lahko za najstnico nekaj osrečujočega, ker ima svojega prvega fanta, lahko pa jo ta ista slika užalosti, ker sta se razšla. Pet minut na instagramu ob vsebini, ki mi lahko škoduje, ni enako kot pet minut skype pogovora z babico ali pa pet minut klepeta s prijatelji na whatsappu. Mislim, da se bomo, ko se bomo odmaknili od pogovora o času uporabe in nehali govoriti o tehnologiji, ki ima enak učinek na vse, zavedali, da ima lahko več različnih učinkov.
Vpliv družabnih omrežij na naše možgane je torej večplasten in kompleksen. S tem se strinja tudi nevropediatrinja in znanstvenica dr. Tina Bregant, ki nam je med drugim razložila, kaj ima uporaba digitalne tehnologije z našim dopaminskim sistemom, kako je povezana z zrcalnimi nevroni, koliko je že znanega o kognitivni rezervi tistih, ki uporabljajo to tehnologijo in seveda, kaj se dogaja v najstniških možganih med uporabo družabnih omrežij.
Naši možgani hlepijo po občutku povezanosti. Če ni druge možnosti, potem so tudi virtualna socialna omrežja dovolj dobra. Vendar pa je še bolj optimalna povezanost iz oči v oči.
Človek ni otok je geslo letošnjega Tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V posebni tridelni seriji Možgani na Frekvenci X na Radiu Slovenija raziskujemo pomembnost odnosov za psihofizično zdravje, odnose v virtualnem svetu in vpliv hormona oksitocina na socialne možgane.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov