Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani na dlani

462 epizod

Možgani na dlani

462 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

17.11.2016

Novo telo za stare možgane - je presaditev glave mogoča?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.11.2016

MND Placebo 10.11.2016

Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.


10.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


27.10.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.10.2016

Vsi obrazi prozopagnozije

"To sem ti pa prebral/a z obraza!" smo verjetno že vsi slišali kar nekajkrat v življenju. Pa ste že slišali za prozopagnozíjo? Izraz prihaja iz grščine, prospon pomeni "obraz", agnosia pa "ne poznati". Gre za kognitivno motnjo, ki jo nekateri preimenujejo tudi slepota za prepoznavanje obrazov. Poznavanje te okvare v zaznavanju sega že nazaj v antiko, izraz zanjo so prvič uporabili pred sedemdesetimi leti, šele v zadnjih letih pa je na področju prozopagnozije prišlo do pomembnejših spoznanj. Zakaj je prav zaznavanje obrazov posebnega, tudi za naše možgane, kaj se zgodi, če te zmožnosti nimamo in kakšen vpogled dajejo raziskave ljudi s to okvaro sodobni kognitivni nevroznanosti? Na popotovanje v svet nevronov vas Mojca Delač vabi v četrtek ob 7.35 na Prvem!


13.10.2016

Čuječnost

Se znate umiriti in osredotočiti samo nase in na ta trenutek? V hitrem svetu in v stresnem tempu to ni vedno enostavno, je pa zelo pomembno. O takšni usmerjeni pozornosti bomo govorili v tokratni oddaji. Kaj je čuječnost, kaj ima z našimi možgani in zakaj se pri tem lahko veliko naučimo od otrok? Pred radijskim mikrofonom se nam bo pridružila dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in seveda upamo, da tudi vi, v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


06.10.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.09.2016

Ta najstniška leta?.

Vsak dan sprejemamo odločitve in pri tem so naši družbeni stiki seveda zelo pomembni. Se spomnite svojih najstniških let? Kako dobro ste se znašli med sovrstniki? So zelo vplivali na vas? V tokratni oddaji Možgani na dlani bomo minute posvetili tako imenovani socialni nevroznanosti in predstavili delo in raziskave dr. Jennifer Lau in sodelavcev s King's collega v Londonu. Posvečajo se predvsem socialni fobiji in med drugim ugotavljajo, kakšne spremembe se dogajajo v možganih najstnikov pri stiku z okolico, kako dozorevajo različna omrežja oziroma predeli ter zakaj smo si v odzivu na zunanji svet in mnenja vrstnikov različni. Ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač


22.09.2016

Možgani in sladkor

Da hrana vpliva na naše počutje in zdravje, vemo, prav tako smo seznanjeni s tem, na katere sestavine moramo biti pozorni, če se želimo zdravo prehranjevati. Čim manj dodatkov, ojačevalcev okusov, nasičenih maščob in treh belih strupov: bele moke, soli in belega sladkorja. A glede na to, da smo pred kratkim izvedeli, da slovenski otroci in najstniki pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto in da je ameriška sladkorna industrija vplivala za raziskave o tveganih učinkih sladkorja v prehrani, je naše vedenje o škodljivih vplivih sladkorja še vedno pomanjkljivo. Zato se bomo tudi v oddaji Možgani na dlani vprašali, zakaj je lahko kdaj čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti. Na Prvem v četrtkovem jutru ob 7.35! Pripravlja: Špela Šebenik.


15.09.2016

Glagoli in možgani

Tokratna četrtkova jutranja rubrika, ki brska po svetu nevroznanosti, bo pravzaprav nadaljevanje prejšnje. Tudi tokrat bomo prepletali jezikoslovje in nevroznanost in izvedeli, kaj imajo glagoli z zgodnjim prepoznavanjem demence. Zakaj sta si glagola zaljubiti in sovražiti lahko bližje kot zaljubiti in poljubiti? Kako je če iz tvornika spremenimo glagol v trpnik? Malo bomo torej osvežili znanje slovenščine in se pri tem znova nekaj novega naučili o naših možganih. Na Prvem, v četrtek ob 7.35. Pojasnjuje: prof. dr. Tatjana Marvin, predstojnica oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.


08.09.2016

Dragi prislušalci! O psevdobesedah in demenci.

Dragi prislušalci! Tudi v tem četrtkovem jutru ne bomo počivalci, ampak pogasilci radovednosti iz sveta naših nevronov!


01.09.2016

Čelado na glavo!

Ob skrbi za možgane verjetno najprej pomislimo na kognitivni trening, spanje, telesno aktivnost, malokrat pa najprej na čelado. Nanjo vas bomo spomnili v tokratni oddaji Možgani na dlani, ki se bo na prvi šolski dan podala v promet in med drugim postregla z izsledki raziskave, ki so jo opravili znanstveniki z Univerze v Arizoni. Vprašali so se, kako nošenje čelade pri kolesarjih vpliva na resnost poškodbe glave pri prometnih nesrečah. Podoben izziv so si zastavili tudi raziskovalci na Švedskem, ki so pri študiji uporabili posebne simulacije. Več o tem pa v tokratnem četrtkovem jutru ob 7.35 na Prvem. Z nami bosta: dr. Madelen Fahlstedt in dr. Simon Brezovar. Pripravlja: Mojca Delač.


25.08.2016

"To so bili časi!"

'Oh, to so bili časi!' ali pa 'Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!' je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.


18.08.2016

Zaljubljeni do ušes...pardon, do možganov

Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.


11.08.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.08.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.07.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 21 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov