Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem
Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi
Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1769 je bilo s prispevki rudarjev v Idriji zgrajeno Rudniško gledališče, najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 je bilo v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo do leta 1914.
Politik in zaslužni ljubljanski župan Ivan Hribar je po končani nižji gimnaziji služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do leta 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Župansko funkcijo je prevzel leto dni po uničujočem ljubljanskem potresu in je imel pomembno vlogo v popotresni obnovi mesta. Pozneje je bil prvi jugoslovanski veleposlanik v Pragi, pokrajinski namestnik Jugoslavije za Slovenijo in jugoslovanski senator. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja leta 1941 je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Takoj po italijanski okupaciji je pri 89 letih zavestno sklenil svojo življenjsko pot. *Posnetek Dodaja njegov pravnuk Drago Senica. Doktor Ivan Hribar se je rodil leta 1851 v Trnovčah pri Domžalah.
Muzikolog Dragotin Cvetko je diplomiral na filozofski fakulteti in na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Po izpopolnjevanju na mojstrski šoli in inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi je leta 1938 doktoriral ter postal docent in profesor na akademiji za glasbo, pozneje pa predstojnik oddelka za muzikologijo filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik Mednarodnega muzikološkega društva, leta 1967 organizator njegovega desetega kongresa v Ljubljani ter član znanstvenega sveta Mednarodnega inštituta za primerjalne glasbene študije in dokumentacijo. Raziskoval je glasbeno teorijo in vzgojo, nato pa se je posvetil glasbeni zgodovini, predvsem slovenski. Napisal je tudi monografije o Jakobu Gallusu, Ristu Savinu in Davorinu Jenku ter zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem. Častni doktor ljubljanske univerze ter nosilec več visokih priznanj, med njimi tudi Prešernove nagrade, Dragotin Cvetko se je rodil leta 1911 v Vučji vasi v Prlekiji.
Smučarski skakalec Bogdan Norčič je bil v letih od 1968 do 1982 član jugoslovanske skakalne reprezentance, sodeloval pa je tudi na olimpijskih igrah leta 1976 in 1980, pozneje pa je deloval kot trener. Leta 1977 je v Planici poletel kar 181 metrov, to bi bil svetovni rekord, vendar je podrsal, tako da dosežek ni bil priznan. Če bi ga spremljal še dodaten kanček športne sreče, bi rekord izenačil šele Pavel Ploc leta 1983, preskočil pa Matti Nykänen leto dni pozneje. Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je leta 1976 za naš radio povedal. *Posnetek Skupno je osvojil enajst naslovov državnega prvaka, nazadnje pa je bil dejaven v okviru Slovenskih nordijskih reprezentanc. Smučarski skakalec in trener Bogdan Norčič se je rodil pred 70 leti (1953) v Kranju.
6124 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem
Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi
Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1769 je bilo s prispevki rudarjev v Idriji zgrajeno Rudniško gledališče, najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem. Dvorana je lahko sprejela 400 gledalcev, poleg sedežev in stojišč je imela tudi 36 lož. Rudnik je v njej prirejal kulturne, družabne, zabavne in dobrodelne prireditve – predvsem v večerih pred rudarskimi prazniki. Do srede 19. stoletja so v gledališču nastopale potujoče nemške igralske skupine, po marčni revoluciji pa so začeli uprizarjati prve slovenske predstave. Leta 1889 je bilo v poslopju Rudniškega gledališča v Idriji ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo do leta 1914.
Politik in zaslužni ljubljanski župan Ivan Hribar je po končani nižji gimnaziji služboval kot uradnik praške banke Slavija v Pragi, Ljubljani, Brnu, na Dunaju in v Trstu, od leta 1876 do leta 1919 pa je bil njen generalni zastopnik v Ljubljani. Od leta 1896 do leta 1910, torej 14 let, je bil ljubljanski župan. Župansko funkcijo je prevzel leto dni po uničujočem ljubljanskem potresu in je imel pomembno vlogo v popotresni obnovi mesta. Pozneje je bil prvi jugoslovanski veleposlanik v Pragi, pokrajinski namestnik Jugoslavije za Slovenijo in jugoslovanski senator. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem. Politične koncepte je vedno podprl z načrti za gospodarsko in kulturno dejavnost, bil pa je tudi pesnik, prevajalec in pisatelj. Objavljal je članke o politiki, slovanskih narodih in njihovi kulturi ter napisal spomine. Februarja leta 1941 je bil – zaradi velikih zaslug, ki jih je imel pri ustanovitvi ljubljanske univerze – imenovan za njenega častnega doktorja. Takoj po italijanski okupaciji je pri 89 letih zavestno sklenil svojo življenjsko pot. *Posnetek Dodaja njegov pravnuk Drago Senica. Doktor Ivan Hribar se je rodil leta 1851 v Trnovčah pri Domžalah.
Muzikolog Dragotin Cvetko je diplomiral na filozofski fakulteti in na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Po izpopolnjevanju na mojstrski šoli in inštitutu za glasbeno vzgojo v Pragi je leta 1938 doktoriral ter postal docent in profesor na akademiji za glasbo, pozneje pa predstojnik oddelka za muzikologijo filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik Mednarodnega muzikološkega društva, leta 1967 organizator njegovega desetega kongresa v Ljubljani ter član znanstvenega sveta Mednarodnega inštituta za primerjalne glasbene študije in dokumentacijo. Raziskoval je glasbeno teorijo in vzgojo, nato pa se je posvetil glasbeni zgodovini, predvsem slovenski. Napisal je tudi monografije o Jakobu Gallusu, Ristu Savinu in Davorinu Jenku ter zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem. Častni doktor ljubljanske univerze ter nosilec več visokih priznanj, med njimi tudi Prešernove nagrade, Dragotin Cvetko se je rodil leta 1911 v Vučji vasi v Prlekiji.
Smučarski skakalec Bogdan Norčič je bil v letih od 1968 do 1982 član jugoslovanske skakalne reprezentance, sodeloval pa je tudi na olimpijskih igrah leta 1976 in 1980, pozneje pa je deloval kot trener. Leta 1977 je v Planici poletel kar 181 metrov, to bi bil svetovni rekord, vendar je podrsal, tako da dosežek ni bil priznan. Če bi ga spremljal še dodaten kanček športne sreče, bi rekord izenačil šele Pavel Ploc leta 1983, preskočil pa Matti Nykänen leto dni pozneje. Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je leta 1976 za naš radio povedal. *Posnetek Skupno je osvojil enajst naslovov državnega prvaka, nazadnje pa je bil dejaven v okviru Slovenskih nordijskih reprezentanc. Smučarski skakalec in trener Bogdan Norčič se je rodil pred 70 leti (1953) v Kranju.
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov